Lenič z evropskega na svetovno?

Prvenstvo (22.3. do 3.4.2011) je odprtega tipa ne glede na rating ali šahovski naslov, prav tako ni omejitve števila šahistov glede na federacijo. Prireditev je obenem tudi kvalifikacijsko sito za svetovno prvenstvo, kamor se bo uvrstilo 23 najboljših. Skupni nagradni sklad znaša 113.700 evrov.

Prvi up Slovenije je nekdanji svetovni prvak do 14 let, Luka Lenič, ki se ponaša tudi z najvišjim ratingom v državi (2623), sledi mu Aleksander Beljavski (2619), nekoč eden najboljših šahistov sveta in udeleženec kandidatskih dvobojev za svetovnega prvaka. Žal leta niso na njegovi strani, saj je kar 35 let starejši od Leniča, vrhunski šah pa vse bolj postaja domena mlajših generacij. Z moško konkurenco se bo pomerila tudi Ukrajinka Anna Muzičuk (2528), ki igra pod slovensko zastavo, med ženskami pa velja za eno najbolj nadarjenih, kar kaže tudi osmo mesto na svetovni lestvici.

Prvenstvo je izjemno močno, saj je Lenič po točkah šele za šestdesetim mestom. Prvopostavljeni je Rus Peter Svidler (2730), sledijo mu rojak in branilec naslova Ian Nepomniači (2729), Čeh David Navara (2722) … Članov elitnega kluba 2700 je kar devet, zanimiv bo tudi nastop legendarne Madžarke Judith Polgar (2686), najboljše šahistke v zgodovini, ki pa v zadnjih letih bolj malo igra. Prijavljenih je čez 400 tekmovalcev iz 54 držav, tisti na repu jakostne razpredelnice imajo le tam okoli 1100 ratinških točk, je pa zato velemojstrov več kot 150.

Naši šahisti so na evropskih prvenstvih že navduševali, Duško Pavasovič je bil v Dresdnu leta 2007 četrti, potem ko si je v rednem delu razdelil prvo mesto in po dodatnih bojih ostal brez odličja.

Podobna usoda je na Poljskem leta 2005 doletela Beljavskega. Do poraza v 13. krogu namreč ni niti enkrat podpisal poraza in je bil pred zadnjim krogom na drugem mestu z devetimi točkami, kolikor jih je zbral tudi vodilni Romun Nisipeanu, s katerim sta se pomerila v zadnji partiji. Že remi bi mu zadoščal za podaljške v pospešenem tempu in kolajno, a je kot brezkompromisen borec odigral na vse ali nič in izgubil . Nato je sicer še imel možnost v ''dodatku'' osvojiti bron, vendar se je na koncu moral zadovoljiti ''zgolj'' z osmim mestom.

Slovenski šahisti so torej že znali presenetiti, zagotovo pa so tudi tokrat njihove ambicije precej višje kot kaže pogled na jakostno lestvico.