Torek, 6. 3. 2012, 19.29
8 let, 7 mesecev
Maribor dokončno brez univerzijade
Dvomov ni več. Maribor prihodnje leto ne bo gostil zimske univerzijade. Slovensko prerekanje o tem, kdo ji tisti, ki mora javno priznati kapitulacijo in odpovedati prireditev, je prekinila kar Mednarodna univerzitetno športa organizacija FISU. Skoraj teden dni po pretečene roku, do katerega so v Lozani pričakovali mariborska zagotovila o nadaljnjih aktivnostih ali pa uradno odpoved dogodka, je s sedeža krovne zveze priromala pričakovana vest. Izvršilni odbor FISU je Mariboru odvzel organizacijske pravice in se zavzel za morebitno selitev na nadomestno lokacijo, če se bo seveda v doglednem času našel dovolj hraber kandidat. Obvestilo za javnost so pri FISU podkrepili s kronološkim dogajanjem in za konec vnovič potrdili, da bodo primer zanesljivo prenesli tudi na športno arbitražno sodišče v Lozani, kar posledično pomeni, da bo odpoved projekta za Slovenijo po vsej verjetnosti precej dražja od že plačanih treh milijonov evrov. Toliko je bilo namreč na švicarski račun nakazano v imenu kotizacije. Prav slednja že nekaj časa buri duhove, saj je novi resorni minister že napovedal, da bo skladno s pogodbo od nosilca projekta zahteval vrnitev zajetnega zneska. Pri Slovenski univerzitetno športni zvezi in mestni občini Maribor ob tem odgovornost vztrajno prenašajo na državni zbor in vlado, ki naj bi, takšna je vsaj njihova ocena, sprva podprla projekt, nato pa mu obrnila hrbet. Pričkanju o nosilcu odgovornosti bomo bržčas priča še nekaj časa, okrepila pa se bodo ob sproženem postopku na omenjenem sodišču. Pri FISU, kar so nam pred kratkim prek svojega predstavnika za stike z mediji tudi potrdili, z vprašanjem odgovornega nimajo težav. Ob tem postrežejo s podatkom o podpisnikih tripartitne pogodbe o organizaciji 26. zimske univerzijade. Poleg FISU sta svoj podpis dodala še predstavnika SUSA in MO Maribor.
Natančno 324 dni pred predvidenim odprtjem zimskih študentskih iger se torej dokončno zaključuje prvi del sage o projektu, ki ga je vseskozi spremljala skromna podpora javnosti. Gre za zgodbo o megalomanskem projektu, ki je naposled klavrno propadel. Ni skrivnost, da so idejni očetje projekta univerzijado v štajerski prestolnici še v času konjunkture videli predvsem kot oprijemljiv argument za trkanje na državna vrata z zahtevami za vlaganje v regijski razvoj. Med univerzijado in razvojni projekt tega dela Slovenije so namreč postavili enačaj ter zagovarjali športni, turistični in univerzitetni razvoj Maribora, Zreč in Ruš. Tudi zato je bila prva oprijemljivejša ocena vrednosti investicij postavljena na vrtoglavih 250 milijonov evrov. Spričo gospodarske krize in vsesplošnega zategovanja pasu na vseh ravneh se je številka začela iz leta v leto ter iz meseca v mesec zmanjševati. V vodo so padli ureditev smučarske proge z žičniško povezavo Areh-Ruše, izgradnja skakalnega centra Pohorje z vsaj tremi napravami, postavitev dvorane za curling v Rušah, ureditev dodatnih namestitvenih kapacitet v Radvanju, (so)vlaganje v študentsko infrastrukturo, dodatna ureditev cest, komunalnih priključkov … Ko je postalo jasno, da je vrag dokončno odnesel šalo, so pod Pohorjem postregli s še zadnjim predlogom ''najnujnejših'' investicij. Med preživele projekte so uvrstili rekonstrukcijo ledne dvorane Tabor, postavitev biatlonskega poligona, izgradnjo dovodnega cevovoda Drava-Pohorje ter adaptaciji dvoran Draš in Lukna. A tudi to je bil na koncu račun brez krčmarja.