Miro Kregar: Zmaga? Težko rečem, stopničke pa zagotovo.

Eden od najbolj izkušenih in vzdržljivih ekstremnih triatloncev na svetu Miro Kregar bo letos na štart svetovnega prvenstva v triatlonu Ultraman na Havajih (od 28. do 30. novembra) prvič stopil kot svetovni prvak, a se s tem bremenom ali odskočno desko (kakor se vzame) pretirano ne obremenjuje. Na osmih ultramanih, kolikor jih je zbral v preteklih letih, je bil trikrat drugi, dvakrat tretji in enkrat peti, spotoma pa je zbral dovolj izkušenj, da natanko ve, kaj lahko pričakuje od treh peklenskih dni, v katerih bo moral v oceanu preplavati 10 kilometrov, jih prekolesariti 421 in preteči dvojni maraton (84 kilometrov). Dvainpetdesetletni Kamničan je na Veliki otok na Havajih, kjer bo 30. Ultraman – zanimivo, tudi Kregar letos praznuje 30 let svojega triatlonskega udejstvovanja ‒ pripotoval pred tednom dni. Počasi se prilagaja na časovno razliko in temperature, ki se podnevi povzpnejo tudi čez 30 stopinj Celzija.

Kako ste kot branilec naslova svetovnega prvaka v triatlonu Ultraman pripravljeni na svoj deveti peklenski podvig? Počutim se odlično, mislim, da sem se v tem tednu kar dobro prilagodil novemu okolju.

Kako dolgo ste že na Havajih? Razmere so verjetno precej drugačne kot v Sloveniji. Pripotoval sem pred tednom dni. Za zdaj je vse pod nadzorom, temperature so visoke, v stanovanju približno 29 stopinj Celzija, zunaj se temperature dvignejo tudi nad 30 stopinj. Nekoliko me še daje časovni zamik, a do tekme bom tudi po tej plati pripravljen.

Kdaj se začenjajo tekmovalne obveznosti? Že jutri nas čakajo prve dejavnosti, tudi registracija. Kolo sem že prijavil in je bilo vse okej, zdaj me čaka še prevzem kombija, v katerem me bo spremljala spremljevalna ekipa. V četrtek nas čakata tudi uradno skupno kosilo in druženje.

Pri ultramanu je določeno, da imate spremljevalce na cesti in v vodi. Kdo vas bo spremljal letos? Morala bi me moja hči, ki študira fizioterapijo in bi bila za to idealna, a zaradi študijskih obveznosti to žal ni mogoče, zato sem najel dva spremljevalca za pomoč na cesti in dva veslača, ki me bosta spremljala v vodi. Danes smo že opravili prvi skupni trening v vodi. Kako je sicer videti običajen dan pred tekmovanjem? Vstajam zelo zgodaj, pred 5. uro zjutraj, malce me daje časovna razlika, nato pa se do 6. ure trudim, da bi počival in da ne bi preveč robantil po hiši. Tudi moja spremljevalca, pri njiju sem nastanjen, sta se ravnokar vrnila iz Evrope in se še nista privadila na havajski čas, zato se pogosto dogaja, da se ob 3. uri zjutraj povsem po naključju srečamo v kuhinji.

Za zajtrk si privoščim papajo, ta je redno na jedilniku, pa kosmiče z jogurtom, semeni chie, makom, konopljo, lanom, spirulino in jagodami goji, ki sestavljajo okusen energetski obrok. Potem sledita plavanje in kolesarjenje ali plavanje in tek.

Količino treninga v teh dneh počasi zmanjšujem, ohranjam pa intenzivnost, tako da strašnih dolžin ne nabiram več. To sem počel še štiri ali tri tedne pred dirko, ko sem kolesaril od Kamnika do morja, tam plaval in se s kolesom vrnil nazaj do Kamnika.

Koliko ste trenirali v primerjavi z lansko sezono? Manj! Na Garminu imam podrobno evidenco in mislim, da imam za sabo približno deset odstotkov treningov manj kot lani, vendar nimam občutka, da bi bil slabše pripravljen.

Vidi se, da smo imeli poleti slabše vreme, v vsako lužo se mi res ni ljubilo skakati (smeh). Manjkrat sem preplaval daljše dolžine, lani sta bila Bohinjsko in Blejsko jezero večkrat na sporedu, sem pa to poskušal nadoknaditi s plavanjem v bazenu.

Mislim, da sem na približno enaki ravni kot lani, a občutek imam, da mi gre plavanje bolje, tudi pri teku in na kolesu sem hiter. Po tem, kar vidim, je vse pod nadzorom.

Verjetno ste si že ogledali tekmece. Kaj vas čaka na štartu? Opazil sem, da je ogromno novih obrazov.

Razlog? Tekmovanje ultraman je ubralo podobno shemo, kot jo ima ironman. To pomeni, da je po svetu cel kup ultramanskih preizkušenj, od ultramanov Florida, Kanada in Anglija, prihodnjo sezono prihajajo še tekme v Avstraliji, Braziliji in Mehiki. S teh tekem prihajajo mladi atleti, stari med 30 in 35 let, in kot vidim, so vsi zelo dobro pripravljeni. Je pa to zanje prvo tekmovanje na taki ravni in mislim, da ne vedo, kaj jih čaka. Mislim, da se bo mladost kosala z izkušenostjo.

Verjetno ste se na tekmovanje uvrstili z lansko zmago? Da, lanska zmaga je bila moj joker.

Vam je to vsaj pokrilo stroške štartnine? (smeh). Ne.

Koliko znaša? 1.600 dolarjev.

Stari znanec ultramana je ameriški ultravzdržljivostni športnik Rich Roll. Je tudi on napovedal udeležbo? Prek Faceboka smo nenehno v stiku, a mislim, da ga tokrat na Havajih ne bomo videli. Mislim, da nima časa za treninge.

Bi si upali napovedati novo zmago? Hja, na stopničke prav gotovo računam, glede zmage pa težko rečem. V treh dneh se lahko zgodi marsikaj, tudi številni poki kolesarskih gum. Organizatorji so nas namreč opozorili, da bodo gume letos pokale kot za stavo.

Menda je na drugi strani otoka zaradi hurikana na cesti ostalo ogromno proda in stekla, zato moramo biti na to pripravljeni. Če ti dvakrat poči guma, ti to vzame kar precej časa. S seboj bom imel dve platišči, da bo menjava hitrejša.

Tek še vedno ostaja vaša paradna disciplina? Lani ste prav s tekom prišli do končne zmage. Da, ravno pred najinim pogovorom sem tekel na starem letališču, to počnem že vsa leta pred dirko. Opravil sem nekaj kratkih intenzivnih tekov v dolžini 4 x 800 metrov. Tekel sem z lahkoto in imam res dober občutek.

Je na otoku čutiti, da se obeta dirka 40 najbolje pripravljenih ekstremnih triatloncev? Kona je izrazito turističen otok, tukaj se dogaja vse živo. Križarke dnevno pripeljejo nove in nove turiste, ki raziskujejo otok, jezdijo, lovijo ribe, se potapljajo in tako naprej. Tekma bo ravno v času ameriškega zahvalnega dneva, pa še Black Fridaj oziroma črni petek bo, ko trgovci ponujajo 50-odstotni popust, tako da bo prav zagotovo živahno.