Petek, 17. 1. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Benjamin Pratnemer
Najboljši slovenski igralec pikada v šali: Imam tri diplome, igram pa pikado #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,07
3
Benjamin Pratnemer, 40-letnik s Teznega, je trenutno najboljši igralec pikada v Sloveniji.
40-letni Benjamin Pratnemer s Teznega se ukvarja z marsičim, na Sportalu pa ga predstavljamo zaradi njegove poti v pikadu. Pratnemer je večkratni državni prvak v pikadu in šele drugi Slovenec v zgodovini, ki se je udeležil svetovnega prvenstva v pikadu. To je tudi dosežek, na katerega je diplomant gradbeništva, fizioterapevt in vodja nogometne šole na Teznem najbolj ponosen.
Benjamin Pratnemer je po Kamničanu Osmannu Kijametu šele drugi Slovenec, ki se je uvrstil na svetovno prvenstvo v klasičnem pikadu. Tja ga je pripeljala zmaga v vzhodnoevropski ligi pikada.
O poti igralca pikada, ki se je začela povsem po naključju, spremljevalnih dejavnikih, nastopu na najpomembnejšem tekmovanju v t. i. steel dartu ali klasičnem pikadu, zaslužkih v pikadu in prihodnosti smo se pogovarjali v baru Baza v Hočah, kjer Pratnemer opravi večino treningov.
"Že pred leti sem nekajkrat razmišljal, da bi se lotil pikada, a me je motilo, da se ga v Sloveniji še vedno preveč drži status gostilniškega športa."
Vaša zgodba, povezana s pikadom, je dokaj sveža. Menda se je vse skupaj začelo bolj kot ne po naključju.
Res je, leta 2012 sem s kolegi v enem od mariborskih lokalov spremljal nogomet in v istem lokalu so igrali tudi ligo pikada. Ko se je izkazalo, da eni skupini manjka en član - v skupini morajo biti štirje -, so me povabili zraven.
Pikado sem imel rad, občasno sem ga tudi spremljal, zato sem se jim z veseljem pridružil.
Že prej sem nekajkrat razmišljal, da bi se lotil pikada, a me je motilo, da se ga v Sloveniji še vedno preveč drži status gostilniškega športa. Mislim, da imamo samo tri klube, ki so ločeni od lokalov.
In ko so vas povabili, ste bili toliko suvereni, da ste verjeli, da jim lahko pomagate? Ste že prej dosegali dobre rezultate v pikadu?
Ne, kje pa! Igralci, ki nastopajo v ligi, so imeli pred menoj ogromno prednost, izkušnje pač, poleg tega so igrali s svojimi pikadami (puščicami, op. p.), medtem ko sem sam na začetku igral z gostilniškimi.
S kolegi, imenovali smo se Red's pub po nogometnem klubu Liverpool, za katerega navijamo, smo najprej igrali v B-ligi, vendar so mi, ko sem zmagal na 11 turnirjih zapored, isto leto sem bil tudi državni prvak v elektronskem in klasičnem pikadu, v tej ligi prepovedali igrati.
Takrat sem postal tudi član slovenske reprezentance v pikadu, a sem zaradi sporov, ki so jih imeli na zvezi, pikado nehal igrati za dve leti.
"Šele v tujini sem ugotovil, da je tam pikado nekaj povsem drugega kot v Sloveniji, da v njem je perspektiva in da je pred mano še kar nekaj stopničk, ki jih lahko prehodim."
Zakaj?
Predvsem zato, ker v Sloveniji v tem športu nisem videl nobene perspektive, poleg tega ni bilo nobenega zanimanja za to, da bi igrali v tujini, in če je bilo največ, kar v tem športu lahko dosežem, to, da sem državni prvak, potem se mi je zdelo vse skupaj brezzveze.
Po dveh letih sem si premislil in se vrnil ter začel igrati v A-ligi. Najprej sem igral za ekipo Bar B iz Selnice ob Dravi, nato pa sem prestopil v Pikado klub Špica iz Slovenske Bistrice, ki je občasno igral tudi v tujini.
Tako sem tudi sam prvič okusil tujino in ugotovil, da je tam pikado nekaj povsem drugega kot v Sloveniji, da v njem je perspektiva in da je pred mano še kar nekaj stopničk, ki jih lahko prehodim.
Letos mineva četrto leto, odkar se bolj aktivno ukvarjam s pikadom.
Kakšna je razlika med elektronskim in klasičnim pikadom?
Ampak v primerjavi s profesionalci v pravem pomenu besede je za vas pikado samo še ena od dejavnosti, s katerimi se ukvarjate. Če se pravi profesionalci s pikadom dnevno ukvarjajo po šest ur, se vi največ dve. Da bi se v Sloveniji s pikadom ukvarjali profesionalno, so najbrž le sanje.
Seveda, ni primerjave. Treniram največ uro in pol na dan, največ sem treniral lani, ko sem izvedel, da sem se kot zmagovalec vzhodnoevropske lige uvrstil na svetovno prvenstvo.
"Zanimivo, po izobrazbi sem diplomirani gradbenik, imam diplomo iz fizioterapije in nogometno A-licenco Uefe, igram pa pikado."
Kako pa se lotevate treningov? Verjetno ne gre zgolj za metanje pikad, ali pač?
Ne, gre za določene igre. Vsak igralec si nastavi določene igre, ki mu, na primer, ne gredo, in jim posveča več časa. Ena od iger je, na primer, t. i. round the clock, ko mečeš pikade v smeri urinega kazalca.
Ali pa, če si slab v zaključkih – igro se zaključuje na zunanjem robu na dvojno –, vadiš pač to. Primer: če od 501 točke, od koder štartaš, na koncu potrebuješ 26 točk, moraš zadeti dvakrat v 13 in tako naprej.
Vi trenirate sami, kaj pa profesionalci, imajo trenerje, fizioterapevte?
Da, oni imajo res vse. Menedžerje, sodelujejo s podjetji, ki jim izdelujejo pikade po meri, imajo ekipo ljudi, ki namesto njih ureja formalnosti – od rezervacije letalskih vozovnic do prenočišč –, v mojem primeru za vse to večinoma poskrbim sam, imajo psihologe, fizioterapevte …
"Če bi želel tako kot pravi profesionalci tudi sam trenirati šest ur na dan, bi to pomenilo, da bi preostale obveznosti moral postaviti na stranski tir, kar pa je nemogoče. Sam sem sicer vodja nogometne šole na Teznem, kar mi vzame ogromno časa."
Začeli ste z elektronskim pikadom, v zadnjem obdobju pa ste prešli na klasični pikado. Zakaj?
Da, klasični pikado je v svetu bolj cenjen, proizvajalce pikad zanima samo steel dart, tudi svetovna prvenstva se organizirajo samo za to zvrst pikada.
Pri elektronskem pikadu pa je najvišji rang tekmovanja evropsko prvenstvo in tu smo Slovenci pobrali že kar nekaj naslovov. Z Mojco Mužič, legendo ženskega pikada v Sloveniji, sva osvojila vse, kar se je na evropskih prvenstvih dalo osvojiti, tudi kot reprezentanca in mešani pari smo bili izjemno uspešni.
"Vem, da se marsikdo sprašuje, kako je pikado lahko šport, ko pa je fizično nezahteven. Takole bom povedal – pomembnejši turnirji trajajo od 14 do 16 ur, v tem času pa odigraš od 60 do 70 iger, kar vsekakor ni malo."
Kaj bi rekli, da naredi mojstra pikada? Mentalna trdnost?
Da, to je ena od močnejših plati, nervoza te lahko uniči.
Menda je ravno to vaša glavna prednost?
Da, težko me kaj vrže iz tira. Tak sem.
Kaj pa fizično?
Vem, da se marsikdo sprašuje, kako je pikado lahko šport, ko pa je fizično nezahteven. Takole bom povedal – pomembnejši turnirji trajajo od 14 do 16 ur, v tem času pa odigraš od 60 do 70 iger, kar vsekakor ni malo.
Če bi poskusili tri ure ali več metati pikado, vam zagotavljam, da bi se naslednji dan težko premikali.
Ves čas imaš težišče na eni nogi, s telesom si nonstop nagnjen nekoliko naprej, kmalu se pojavijo bolečine v hrbtu in stojni nogi … Uro ali uro in pol še gre, za kaj več pa moraš biti že bolje pripravljen.
Turnir v elektronskem pikadu na evropskem prvenstvu recimo traja teden dni in po treh dneh že čutim hude krče, pa mislim, da sem dokaj dobro fizično pripravljen.
Imate koga, ki ga lahko vprašate za nasvet, kako odpraviti pomanjkljivosti v svoji igri?
Ne, sem čisti samouk, poleg tega sem bil v Sloveniji med prvimi, ki so začeli nastopati na turnirjih v tujini. Učim se sproti.
Marsikdo me vpraša za nasvet, a žal vsega tudi sam ne vem.
Razmišljal sem že, da bi se vpisal na fakulteto za šport v Zagrebu, kjer imajo možnost izobraževanja za trenerja pikada, a bi se nas moralo prijaviti najmanj pet, da bi izvedli program. V Italiji imajo celo akademijo za pikado.
Pogled na pisano občinstvo na svetovnem prvenstvu v klasičnem pikadu. "Počutil sem se kot na nogometni tekmi," je občutke na odru s pikadom opisal Pratnemer.
Konec decembra ste v Londonu nastopili na prestižnem svetovnem prvenstvu (PDC Worldchampionship – Professional Dart Corporation). V kakšnem spominu vam bo ostala londonska izkušnja? Tja ste se uvrstili kot zmagovalec vzhodnoevropske lige.
Krasna izkušnja, to je povsem drug svet pikada. Nastopaš na odru pred osem tisoč gledalci, ki navijajo kot nori. Počutil sem se, kot da sem na nogometni tekmi.
Tarča, v katero smo metali, je bila na steni, veliki od 40 do 50 kvadratnih metrov, in najprej se mi je zdela tako majhna, da sem mislil, da je sploh ne bom zadel (smeh, op. p.).
Organizacija je bila na super ravni, vsak tekmovalec je dobil svojega redarja, ki nas je spremljal na vsakem koraku. Res lepa izkušnja, takega vzdušja in ravni nisem vajen.
Svetovni prvak Peter Wright si je v vsakem krogu tekmovanja omislil drugačno pričesko.
Zanimivo je, da nekateri vrhunski igralci ne izstopajo samo z vrhunsko igro, ampak tudi s svojo podobo, na primer letošnji zmagovalec Peter Wright.
Res je, ko si dovolj visoko na lestvici, ti pustijo, da imaš določen imidž, sicer pa so pravila precej stroga. Predpisani so črni čevlji in črne hlače, na majici pa lahko nosiš logotip sponzorja samo v določeni velikosti.
Vzdušje na svetovnem prvenstvu v pikadu:
Ste majico lahko zapolnili s katerim od sponzorjev ali ste tudi po finančni plati bolj kot ne sam svoj mojster?
K sreči imam nekaj pomoči, največ mi pomaga podjetje Mibra, imam pa tudi nekaj podpore v pikado krogih.
Kakšni so zaslužki v pikadu, da si lažje predstavljamo, za kakšne vsote gre?
Za dokaj visoke. Najboljši kar dobro zaslužijo. Če pogledamo posamične športe, so višji nagradni skladi samo v boksu, tenisu, golfu …
Najboljši igralec pikada na svetu Michael van Gerven je v zadnjih dveh letih zaslužil okrog dva milijona evrov, lepo vsoto – pol milijona evrov – pa je dobil tudi svetovni prvak na letošnjem svetovnem prvenstvu v Londonu.
Pratnemer ob elektronskem pikadu, ki je v svetu manj cenjen kot klasični ali steel pikado. Tudi svetovna prvenstva se organizirajo samo za to zvrst pikada.
Koliko ste vi zaslužili največ?
Največ sem zaslužil z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo oz. z nastopom na turnirju v Londonu. Gre za vsoto 7.500 britanskih funtov (8.800 evrov), ne vem pa, koliko bom moral odšteti za poravnavo davka.
Koliko vložite v sezono?
Okrog sedem, osem tisoč evrov. Večina denarja gre za potovanja na turnirje, prenočišča in prijavnine.
Lani sem se prvič udeležil turnirjev vzhodne Evrope. Gre za osem turnirjev, ki so na različnih koncih Evrope, od Grčije do Madžarske, saj sem želel zbrati dovolj točk za uvrstitev na svetovno prvenstvo B-lige (British Dart Organisation).
Če hočeš biti konkurenčen, moraš nastopiti na vseh turnirjih. Delno mi pri tem pomaga sponzor, delno pa stroške krijem sam.
A-liga (PDC) je seveda še dražja. Tam že prijavnina za en konec tedna znaša okrog 500 evrov.
"Vztrajal bom še leto ali dve, potem pa se bom odločil, kako naprej. Če bom še napredoval – če se bodo moja povprečja še vedno izboljševala –, bom v pikadu vztrajal, sicer pa se bom poslovil."
S čim se sicer ukvarjate?
Z nogometom. Sem vodja nogometne šole Kovinar na Teznem.
Je pa zanimivo, po izobrazbi sem diplomirani gradbenik, imam diplomo iz fizioterapije in nogometno A-licenco Uefe, igram pa pikado (smeh, op. p.).
Kako ste zadovoljni z rezultatom na svetovnem prvenstvu? Izpadli ste v prvem kolu, ste pa šele drugi Slovenec, ki se je uvrstil na turnir takega ranga.
Zelo. Na prvenstvo sem odpotoval zelo sproščeno, že uvrstitev na turnir je presegla moja pričakovanja.
Sam sem letos načrtoval nastop na svetovnem prvenstvu BDO, to je prvenstvo B-lige, kamor sem se prav tako uvrstil, a sem potem seveda dal prednost svetovnemu prvenstvu A-lige.
Največ pozornosti je na letošnjem SP požela Britanka Fallon Sherrock, prva ženska, ki je na turnirju najvišjega ranga premagala moškega.
Ena glavnih junakinj letošnjega prvenstva je bila Britanka Fallon Sherrock, prva ženska, ki je na turnirju najvišjega ranga (v ligi PDC moški in ženske na SP igrajo skupaj, medtem ko je pri BDO to ločeno, op. p.) premagala moškega. Ji je bilo tudi na samem prvenstvu namenjeno veliko pozornosti?
Da, ogromno, ne samo zato, ker je ženska, ampak tudi zato, ker je Angležinja, na Otoku pa je pikado res pomemben šport.
Pikado je eden tistih športov, ki skorajda ne pozna starostne omejitve. Do kdaj lahko igraš pikado?
Phil Taylor, najboljši igralec v zgodovini pikada, je igral do 65. leta, od tega je bil od 45. do 65. leta kar 16-krat svetovni prvak. Ni omejitev, dokler lahko zdržiš, lahko igraš. Pomemben je tudi vid.
Kaj vas žene, da vztrajate? Zaradi finančnega blagostanja prav gotovo ne.
Eden mojih ciljev je, da bi se uvrstil na turnirje PDC, gre za t. i. premier ligo v pikadu. Ko si enkrat v taki ligi, se ti lahko odprejo številna vrata. Lažje prideš do tujega sponzorja, neki pogovori so že bili. To bi bil zame pomemben korak.
Vztrajal bom še leto ali dve, potem pa se bom odločil, kako naprej. Če bom še napredoval – če se bodo moja povprečja še vedno izboljševala –, bom v pikadu vztrajal, sicer pa se bom poslovil.
Največ manevrskega prostora imam v treningu. Najboljši igralci pikada mečejo podzavestno, tako so natrenirani. No, jaz še nisem tam. Je pa to lažje doseči, če bolj zgodaj začneš.
3