Četrtek, 12. 9. 2019, 18.00
5 let, 2 meseca
Top 10
Od veselja ob srebrnih vitezih do burnega dogajanja v Kranju
V Ljubljani se začenja največji športni dogodek, ki ga letos gosti Slovenija, evropsko prvenstvo v odbojki za moške. Slovenija je ena od štirih gostiteljic EP, Stožice pa bodo gostile boje do vključno polfinala. Ob EuroVolleyju smo se spomnili nekaterih največjih prvenstev od osamosvojitve, ki so potekala na slovenskih tleh.
Evropsko prvenstvo v rokometu za moške, 2004
Evropska rokometna smetana se je januarja in prvi dan februarja 2004 zbrala v Ljubljani, Celju, Velenju in Kopru. Slovenija je pred desetletjem in pol gostila evropsko prvenstvo v rokometu, na katerem je naša izbrana vrsta dosegla največji uspeh na EP do danes.
"Srebrni vitezi". Slovenski rokometaši so na domačem evropskem prvenstvu leta 2004 dosegli največji uspeh na EP, postali so evropski podprvaki.
Slovenci so prvi skupinski del končali z dvema zmagama in remijem z Madžari na prvem mestu skupine C. V drugem skupinskem delu, v katerem jih je na kolena spravila le Nemčija, so na odločilni tekmi za polfinale razbili Francoze in si zagotovili polfinalno vstopnico.
V finalu pred finalom jih je čakal vroč spopad s Hrvati, premagali so jih s 27:25 in si prvič v zgodovini zagotovili nastop v finalu EP. Tam so se spopadli s tekmecem, ki jim je na prvenstvu do takrat zadal edini poraz, z Nemci. Tudi v drugo so bili v nabito polnem bučnem Tivoliju boljši Nemci (30:25), ki so prvič postali evropski prvaki, Slovenci pa prvič in zadnjič podprvaki.
Ob takrat največjem uspehu kolektivnega športa pri nas so mediji srebrne rokometaše poimenovali "Srebrni vitezi".
Stožice so leta 2013 gostile evropsko prvenstvo v košarki. Na evropski prestol so stopili Francozi, Slovenci so končali na petem mestu.
Evropsko prvenstvo v košarki za moške, 2013
Začetek decembra so gostiteljstvo evropskega prvenstva v košarki za moške zaupali Sloveniji. V akcijo so se podala štiri mesta. Ljubljana (Stožice, Dvorana Tivoli), Celje (Dvorana Zlatorog), Jesenice (Dvorana Podmežakla) in Koper (Arena Bonifika) so združili moči. Skupinski del je potekal v vseh štirih mestih (v prestolnici v Tivoliju), v izločilnih bojih pa se je prvenstvo v celoti preselilo v Areno Stožice.
Slovenske upe na kolajno je v četrtfinalu pokopal poznejši evropski prvak Francija, Goran Dragić in ekipa so na koncu v boju za peto mesto premagali Ukrajino. V precej enosmernem finalu sta se udarili Francija in Litva, galski petelini so se po zmagi z 80:66 razveselili zlatih odličij.
Evropsko prvenstvo v futsalu, 2018
Deset februarskih dni leta 2018 je Slovenijo prevevala futsalska vročica. Stožice so bile prizorišče evropskega prvenstva v malem nogometu, na katerem so gledalci lahko opazovali veščine enega največjih zvezdnikov tega športa, Portugalca Ricardinha. Februarja 2018 smo v Stožicah na delu spremljali najboljše evropske futsaliste.
Slovenska izbrana vrsta, v kateri velika večina ob futsalu hodi v službo in si na ta način služi kruh, je v skupinskem delu navdušila. Najprej je remizirala s Srbi, nato ugnala Italijane in se uvrstila v četrtfinale.
Tam je njeno evropsko pot končala reprezentanca Rusije, poznejša dobitnica bronastega odličja. V finalu sta si nasproti stali Portugalska in Španija. Razburljiva finalna bitka, ki jo je Ricardinho zaradi poškodbe končal predčasno, je bila odločena šele v podaljšku. V zadnji minuti podaljšane igre je 10-metrovko uspešno izvedel Bruno Coelho in Portugalcem pristreljal prvi naslov evropskih prvakov.
Vse iz rubrike top10
Evropsko prvenstvo v vaterpolu za moške in ženske, 2003
Evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2003 so zaupali Sloveniji, natančneje Kranju in Ljubljani. Slovenska reprezentanca v ženski konkurenci je nastopila prvič in končala na zadnjem, osmem mestu. Evropske prvakinje so postale Italijanke.
Evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2003 v Kranju se je končalo z izgredi. Pretep se je preselil tudi na novinarsko tribuno.
Precej več pozornosti je poželo tekmovanje v moški konkurenci, predvsem burno dogajanje na finalni tekmi, ki je pustilo črn madež. Slovenski vaterpolisti so tekmovanje končali že precej pred vročim finalom Srbije in Črne gore s Hrvaško (v tekmi za predzadnje, 11. mesto so priznali premoč Nizozemcem). Finale je bil napet vse do konca, šele po podaljških je z 9:8 slavila Srbija in Črna gora, a tekma je ostala v senci dogajanja na tribunah.
Organizatorji, ki so zadnji dan EP padli na preizkusu, so na obračunu velikega tveganja pričakovali okoli 700 hrvaških navijačev. Po nekaterih podatkih jih je v Kranj prišlo okoli pet tisoč, kar je presenetilo tako organizatorje kot tudi naše varnostne organe. Med množico so bili tudi člani hrvaških nogometnih navijaških skupin. Manjši incidenti so se dogajali že nekaj ur pred tekmo v Kranju, zato so se organizatorji odločili, da na tribune ne bodo spustili vseh navijačev, čeprav so ti imeli vstopnice. Poteza je le še prilila olja na ogenj. Najvztrajnejši so preplezali celo streho objekta in se prebili na tribune, kjer se je po porazu Hrvatov vnel vsesplošen pretep. Ta se je preselil celo na novinarsko tribuno in častno ložo. Nekaj ljudi so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico, Srbi pa naj bi zlata odličja prejeli v hotelu, v katerem so bili nastanjeni.
Planica bo prihodnje leto znova prizorišče svetovnega prvenstva v poletih. Zadnjič ga je gostila leta 2010, ko je prvak postal Simon Ammann.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
Vse bližje je nova sezona v smučarskih skokih, ki tokrat zaključka svetovnega pokala ne bo dočakala v Planici, saj bo ta marca 2020 znova prizorišče svetovnega prvenstva v poletih.
Pod Poncami so se najboljši smučarji letalci za kolajne svetovnih prvenstev po osamosvojitvi potegovali že trikrat, in sicer 1994, 2004 in 2010. Na nobenem od omenjenih SP Slovenci niso posegli po kolajni. Še najbližje ji je bil pred devetimi leti sveži upokojenec Robert Kranjec, ki je končal na petem mestu, več kot 20 točk za zmagovalnim odrom. Naslova svetovnega prvaka v poletih se je po štirih poletih razveselil zimzeleni Švicar Simon Ammann.
Svetovno prvenstvo v poletih bo v Planici med 19. in 22. marcem prihodnje leto.
Pokljuka bo leta 2021 znova gostila biatlonske boje za odličja na svetovnem prvenstvu.
Svetovno prvenstvo v biatlonu
Pokljuka bo leta 2021 znova prizorišče svetovnega prvenstva v biatlonu. Od osamosvojitve so se biatlonci in biatlonke tam trikrat potegovali za odličja SP. Praktično v vseh disciplinah so tekmovali leta 2001, ko so se z dvema zlatima kolajnama okitili Pavel Rostovcev, Raphael Piree in Magdalena Forsberg.
Leta 2006 je Pokljuka v sklopu SP gostila disciplino, ki ni bila v olimpijskem programu, v mešani štafeti so slavili Rusi. Leta 1998 so na Pokljuki podelili še kolajne v zasledovanju. Slovenci na domačih tleh niso prišli do odličij.
Jure Meglič je na domačem svetovnem prvenstvu pred skoraj desetletjem priveslal do bronaste kolajne.
Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah, 2010
Še tretjič v zgodovini so leta 2010 za gostitelja svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah izbrali Tacen. Prizorišče, na katerem so tekme svetovnega pokala stalnica vsake sezone, je SP pred osamosvojitvijo gostilo še leta 1955 in 1991.
Slovenci so na domačem prizorišču dvakrat stopili na zmagovalni oder. Kajakaš Jure Meglič je priveslal do bronastega odličja. Slavil je Italijan Daniele Molmenti. V ženski konkurenci so si kajakašice Eva Terčelj, Urša Kragelj in Nina Mozetič na ekipni tekmi prav tako priborile bronaste kolajne.
Bled je leta 2011 gostil svetovno prvenstvo v veslanju. Prihodnje leto bo svetovna veslaška smetana spet zbrana na Blejskem jezeru.
Svetovno prvenstvo v veslanju, 2011
Bled bo leta 2020 spet gostil svetovno prvenstvo v veslanju, ki je Sloveniji pred leti prinašalo veliko veselja, zadnja leta pa prav prešernih nasmehov na obrazih slovenskih veslačev in veslačic ni.
Gorenjski biser je veslaško smetano v sklopu svetovnega prvenstva enkrat že gostil, in sicer leta 2011, ko so prevladovali veslači in veslačice iz Velike Britanije. Priborili so si 12 odličij, pet zlatih, tri srebrne in štiri bronaste. Slovencev na zmagovalnem odru takrat ni bilo.
Slovenija je gostila kopico svetovnih prvenstev v hokeju, a nikoli najvišjega razreda. Zadnje SP je na slovenskih tleh potekalo leta 2012, drugoligaška druščina se bo v Sloveniji spet ustavila aprila prihodnje leto.
Hokejska svetovna prvenstva
Slovenija je po osamosvojitvi in pingpongu slovenske hokejske reprezentance med elito (skupino A) in drugim razredom (skupino B) gostila več svetovnih članskih hokejskih prvenstev, a še nikoli elitnega.
Zadnje sega v leto 2012, ko so bile prizorišče SP drugega razreda Stožice. Slovenci so takrat s petimi zmagami, ugnali so Veliko Britanijo, Japonsko, Ukrajino in Avstrijo, zanesljivo napredovali v najkakovostnejši razred reprezentančnega hokeja. Jim bo podobno uspelo konec aprila prihodnje leto, ko bo SP drugega razreda spet v slovenski prestolnici?
Nepozabno ostaja hokejsko svetovno prvenstvo v Tivoliju iz leta 2001, ko so si slovenski hokejisti po visoki zmagi nad Estonijo (16:0) prvič v zgodovini samostojne države priigrali vstopnico za elitno divizijo.
Slovenska rokometna reprezentanca je na lanskem evropskem prvenstvu do 20 let v Celju postala evropska prvakinja.
Prvenstva nižjih selekcij
Slovenija bo leta 2021 skupaj z Madžarsko organizirala nogometno evropsko prvenstvo do 21 let, kar bo za našo državo največji nogometni turnir doslej. Leta 2012 je že gostila evropsko prvenstvo nogometašev do 17. leta starosti, ko so Nizozemci v razburljivem finalu po 11-metrovkah premagali Nemce.
Celje je lani gostilo evropsko prvenstvo U20 v rokometu za moške, na katerem so šli Slovenci "do konca". V finalu so na kolena spravili Francoze in postali evropski prvaki do 20 let. Avgusta je Slovenija gostila tudi evropsko kadetsko prvenstvo v rokometu za dekleta, Slovenke so končale na 10. mestu. Leta 2017 je pri nas potekalo tudi evropsko prvenstvo v rokometu za ženske do 19 let, na katerem so Slovenke končale na 11. mestu.
Slovenske odbojkarice do 23 let so na domačem svetovnem prvenstvu leta 2017 zaigrale v finalu in osvojile srebrna odličja.
September 2017 je bil v Ljubljani v znamenju ženske dvoranske odbojke. Slovenija je takrat gostila svetovno prvenstvo v odbojki za ženske do 23 let. Uspešno gostiteljstvo je bilo neke vrste predpogoj, da so Slovencem zaupali letošnje evropsko moško člansko prvenstvo. Slovenke so se pred dvema letoma izkazale z naslovom svetovnih podprvakinj U23, v finalu so jih ugnale Turkinje.
Leta 1997 je Slovenija gostila mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki, na katerem sta v šprintu navduševala Britanca Dwain Chambers in Christian Malcolm.
Preberite še: