Janja Garnbret
Petek, 13. 8. 2021, 4.42
3 leta, 3 mesece
Trener Janje Garnbret: Ona je fenomen med fenomeni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,61
Dobro razpoložena Janja Garnbret in njen trener Roman Krajnik na novinarski konferenci ob prihodu v domovino.
"Uspelo nam je. Carica je! Ona je fenomen med fenomeni," o svoji varovanki, olimpijski prvakinji v športnem plezanju Janji Garnbret, in uspehu njune kariere pravi trener Roman Krajnik. "Ne vem, če poznam tekmovalca, ki bi zdržal tak pritisk. S strani novinarjev, celotne plezalne scene, javnosti, ki jo je že videla z zlato medaljo, in navsezadnje nje same … To jo je po eni strani močno morilo. Da je vse to zdržala … Zdaj res verjamem ljudem, ki pravijo, da so olimpijske igre nekaj posebnega. Pred tem sem bil prepričan, da se na velike tekme znamo pripraviti, saj smo bili že kakšni, a kaj takega res še nismo doživeli."
44-letni Škofjeločan Roman Krajnik je bil pred tednom dni eden tistih, ki jim je najbolj odleglo.
Njegova varovanka Janja Garnbret je prejšnji petek, 6. avgusta 2021, na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo na olimpijskem odru, osvojila naslov olimpijske prvakinje.
Čustva po osvojenem naslovu olimpijske prvakinje.
Kljub temu da so ji mnogi zlato odličje kot samoumevno že pred igrami nadevali okrog vratu, pa tandem Garnbret-Krajnik najbolje ve, kaj vse se skriva v ozadju zlate olimpijske medalje. Ta je vse drugo kot samoumevna in lahko dosegljiva.
Vanjo sta vložila zadnji dve leti. V svetem gralu športnega plezanja se skriva nešteto preživetih ur v steni Plezalnega ranča v Mošnjah pri Radovljici in Plezalnega centra Verd.
Borbe s štoparico na stenah za hitrostno plezanje v Celju, Dallasu in Jakarti.
Številnih kilometrov, preživetih v avtu na relaciji domačega Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Celja, Divače, kjer je Garnbretova v Centru za rehabilitacijo izvajala preventivne vaje, vaje za eksplozivnost in moč, Ljubljane in nazaj.
Nešteto ur preizpraševanj o konkurenci.
Iz Tokia sta pripotovala v ponedeljek. Že na letališču ju je pričakala množica podpornikov. Pestro je bilo tudi na torkovem sprejemu pri predsedniku Borutu Pahorju in sprejemu olimpijcev na Kongresnem trgu v Ljubljani ter v sredo v Slovenj Gradcu.
O zlatu nikoli nista razpravljala
Krajnik pravi, da z Janjo nikoli nista razpravljala o tem, da si želita zlate olimpijske medalje, saj sta oba vedela, da je to tisto, kar si želita. "Ne potrebujeva besed, jasno je, zakaj trenirava," je februarja 2020 kot gost Sobotnega intervjuja izjavil Krajnik, Garnbretova pa je podobne besede zapisala tudi na svojem Instagram profilu.
In čeprav je bilo jasno tudi, da sta oba vajena tekem in pritiska, je pritisk, pod katerim se znajde favorit na olimpijski tekmi, nekaj povsem drugega.
Najtežja tekma v karieri obeh
"To je bila daleč najtežja tekma v moji dolgi trenerski karieri. Predvsem zadnji teden pred tekmo je bil izredno naporen. Kar naenkrat so se pojavili določeni dvomi in kup vprašanj, kaj če, kaj če ne bo, ... tako da sva imela kar težko obdobje. Kup pogovorov," je ob robu novinarske konference ob prihodu v domovino povedal Krajnik.
Odleglo mu je šele dan pred finalom
Na vprašanje, kdaj je bil pritisk najtežji, preseneti. "Vsak dan posebej, resnično vsak dan. Zadnji teden se je porajalo kup vprašanj, dvomov … Po pet ur na dan sva se samo pogovarjala in iskala rešitve, obračala misli stran od tekme. Lahko rečem, da mi je odleglo šele po zajtrku na dan pred finalom. Ko sva šla na kratko ogrevanje v fitness v olimpijski vasi in sem videl, kako se obrača in deluje. Takrat sem si rekel, okay, today is the day."
Kvalifikacije se za Garnbretovo niso začele po idealnem scenariju. V obeh krogih se ji je pripetil zdrs in slabši čas od pričakovanega. Po prvem delu kvalifikacij je zasedala šele 14. mesto od 20 tekmovalk.
Presenetljiv uvod kvalifikacij
A zavrtimo še dan nazaj. Na kvalifikacije, ki se niso začele po scenariju, ki sta si ga Krajnik in Garnbretova zamislila.
V obeh krogih hitrostnega plezanja, ki poteka po standardizirani steni z vedno enako razporeditvijo oprimkov, o zmagovalcu pa odloča čas, se je Garnbretovi pripetil zdrs, zato je do vrha priplezala precej počasneje (9.44 in 10.32) od njenega takratnega osebnega rekorda (7.91 sekunde).
Marsikoga, ki pobližje spremlja športno plezanje, je zaskrbelo. Glavna favoritinja za olimpijski naslov je po prvem delu kvalifikacij zasedala šele 14. mesto od 20 tekmovalk.
V balvanih je še enkrat več dokazala svojo dominantnost. Vse balvane je preplezala v prvem poskusu in prevzela vodstvo.
Kako trdna je tudi mentalno je pokazala v drugem delu kvalifikacij, kjer si ni privoščila niti ene same samcate napake. V balvanskem plezanju (plezanje po nižjih stenah s težko postavitvijo in brez varovanje z vrvjo) je bila edina, ki je vse balvane rešila oz. preplezala v prvem poskusu in prevzela vodstvo v kvalifikacijah.
Takrat je odleglo njej, trenerju in ljubiteljem plezanja, ki so ji kot že večkrat dokazano najbolj raznovrstni plezalki na svetu privoščili zmago.
"Tako razočarane je še nisem videl"
Trener Krajnik je po hitrostnem spodrsljaju odigral zelo pomembno vlogo. "Bilo je en kup joka. Tako razočarane je še nisem videl. Pomembno je bilo, da se umiriva, da gre čim hitreje spet v steno in da pozabi na to, kar se je zgodilo. Že v balvanih je pokazala, kako in kaj. Stresla je iz sebe jezo in vse je bilo spet na pravem mestu," se spominja Krajnik, ki je svojo varovanko v tistem trenutku bolj spodbujal kot pa ošteval za napako. "Če bi jo takrat ošteval, bi bilo tekme konec v sekundi," se zaveda.
V finalu drugačen obraz
Ves trening, ali bolje gora treninga, ki sta ga vložila v hitrostno plezanje, trenirala sta v Dallasu pri trenerju Kylu Clinkscalesu in v Indoneziji, se je obrestoval v finalu, kjer je Korošica že v "speedu" pokazala precej drugačen obraz.
Najprej se je dostojno kosala s Francozinjo Anouck Jaubert, s katero se je kot sedmouvrščena iz kvalifikacij hitrosti pomerila v prvem krogu finala v hitrosti.
Garnbretova je proti specialistki za hitrostno plezanje sicer pričakovano zaostala in morala v boj za mesta od petega do osmega, a tam dokazala, da vložek v hitrostno plezanje, discipline, ki je bolj šprinterska kot pa klasično plezalna, in ji je koroška "spiderwoman" začela trenirati zgolj zaradi olimpijskih iger, ni bil zaman
V zadnjem krogu hitrostne preizkušnje v finalu je premagala Avstrijko Jessico Pilz, postavila nov osebni in državni rekord (7.81 sekunde) in se zavihtela na 5. mesto.
Že v naslednjem krogu je kljub zdrsu nadaljevala s tekom po vertikalni steni in s časom 8.67 sekunde premagala Američanko Brooke Raboutou, še izdatneje pa pohodila na gas v zadnjem krogu, kjer je v boju z Avstrijko Jessico Pilz ne samo zmagala in se zavihtela na peto mesto, ampak celo postavila nov osebni in državni rekord (7.81 sekunde).
Krajnik: Vrhunec tekme je bil "run" proti Američanki
"Zame je bil vrhunec finala drugi "run" v hitrosti, ko se je po zdrsu ujela in kljub temu do vrha ujela in premagala Američanko. To je tisto, kar sva se učila dve leti. Tudi če padeš, tudi če zaostaneš, ni konec, dokler ni konec. To je bil zame highlight tekme, vse ostalo je bilo pričakovano," je misli na finale v impozantnem na novo zgrajenem, žal pa zdaj že odstranjenem prizorišču Aomi Urban Sports Park v Tokiu, strnil Krajnik.
"Ne vem, če poznam tekmovalca, ki bi zdržal tak pritisk"
Pravi, da je bila z razpletom olimpijske tekme zadovoljna tudi konkurenca.
"Vsi so vedeli, kakšne pritiske je morala zdržati. Ne vem, če poznam tekmovalca, ki bi zdržal tak pritisk. S strani novinarjev, javnosti, celotne plezalne scene, javnosti, ki jo je že videla z zlato medaljo, in navsezadnje nje same … To jo je po eni strani močno morilo. Da je vse to zdržala … Zdaj res verjamem ljudem, ki pravijo, da so olimpijske igre nekaj posebnega. Pred tem sem bil prepričan, da se na velike tekme znamo pripraviti, saj smo bili že kakšni, a kaj takega res še nismo doživeli. Zdaj smo lahko pametni. Uspelo nam je. Carica je! Ona je fenomen med fenomeni."
Garnbretova bo leto nastopila še na tekmi v težavnosti v Kranju (3. septembra so na sporedu kvalifikacije, 4. pa finale) in hitrostni prezkušnji v Jakarti na Indoneziji.
Olimpijska prvakinja se vrača v Kranj
Kako naprej z Janjo še nista razmišljala, vsaj na glas ne, saj je bil njun edini cilj usmerjen v olimpijski nastop.
"Ko sva s trenerjem delala načrt, sva ga pripravila samo do avgusta, ker je bil to največji in edini cilj sezone. Vedno sva govorila, da bova naslednji teden naredila plan za po olimpijskih igrah, pa ga še nisva," je Garnbretova povedala ob prihodu v domovino.
Za zdaj je gotovo le to, da bo nastopila še na eni tekmi v hitrostnem plezanju, in sicer konec oktobra v Jakarti, s čimer bi se rada zahvalila indonezijskemu trenerju, ki jima je ogromno pomagal v zadnjem letu, videli pa jo bomo tudi na domači tekmi v težavnostnem plezanju v Kranju (3. in 4. september).
Olimpijki Janja Garnbret in Mia Krampl na sprejemu pri predsedniku Boruti Pahorju v družbi trenerjev Gorazda Hrena, Anžeta Štremflja, Romana Krajnika in Luke Fonda.
Kako bo z njenim nastopom na svetovnem prvenstvu, ki bo na sporedu od 16. od 21. septembra v Moskvi, še ni znano. "Če bo nastopila, bo po mojem mnenju nastopila zgolj v eni disciplini, formata olimpijske kombinacije tako ali tako ne bo več, a se o tem še nisva dogovarjala. Zdaj najprej potrebuje nekaj premora."
Trenerska pot Roman Krajnika
Roman Krajnik je svojo trenersko pot začel pred četrt stoletja, leta 1996, ko je začel trenirati skupino prijateljev. Dve leti pozneje je prevzel skupino otrok, v kateri sta bili tudi sestri Vidmar. Maja Vidmar, danes poročena Štremfelj, je večkratna zmagovalka svetovnega pokala in trenerka (skupaj z možem Anžetom Štremfljem vodita plezalni center First Ascent, kjer trenirajo olimpijka Mia Krampl, Anže Peharc in Lučka Rakovec), njena sestra Katja Vidmar pa je priznana postavljavka smeri in prav tako trenerka.
Krajnik leta 2013 v družbi Domna Škofica, Urbana Primožiča, Mine Markovič, Tomota Česna in Maje Vidmar.
Krajnik je pred leti bedel tudi nad razvojem izjemne Mine Markovič, ki je dolga leta krojila vrh športnega plezanja. Sodeluje tudi z Gregorjem Vezonikom, zmagovalcem tekme svetovnega pokala v balvanih in bronastega s svetovnega prvenstva v Innsbrucku leta 2018, paraplezalcem Gregorjem Selakom, Zanom Lovenjakom Sudarjem, Lano Skušek, Milanom Preskarjem, Martinom Bergantom … Krajnik je bil tudi trener slovenske mladinske reprezentance in selektor članske. Dve leti je vodil tudi avstrijsko reprezentanco, ki je v njegovem obdobju osvojila tri naslove svetovnega prvaka, sodeloval pa je tudi s kitajskimi plezalci.
