Nedelja, 29. 12. 2024, 4.00
1 mesec
Skok v športno preteklost
Čudež na Manchestrovi ali kako so odpisani kralji izločili kanadske zvezdnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Pod stropom dvorane Crypto.com v Los Angelesu visijo prapori legendarnih igralcev hokejskega kluba LA Kings, trije so posvečeni igralcem, ki so bili vpleteni v "čudež na Manchestrovi".
Američani ljubijo športne čudeže. Tudi v hokeju ni nič drugače. O tistem "na ledu", ko so z reprezentanco, sestavljeno iz amaterjev in študentov, na olimpijskih igrah v Lake Placidu ugnali zvezdnike favorizirane Sovjetske zveze, smo že pisali, tokrat pa se spominjamo "čudeža" iz lige NHL, za katerega je poskrbela ekipa, ki ji je do prvih Stanleyjevih pokalov pomagal slovenski zvezdnik Anže Kopitar.
Dobrih pet let, preden je najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar v jeseniški porodnišnici sploh privekal na ta svet, so hokejisti moštva Los Angeles Kings, ki jim je veliko kasneje, v letih 2012 in 2014, izvrstni Hrušičan pomagal do prvih dveh naslovov prvaka lige NHL, poskrbeli za čudežni preobrat, ki še dandanes velja za rekordnega.
V zgodovinskih knjigah ga imenujejo "čudež na Manchestrovi". Poimenovan je po bulvarju Manchester v Inglewoodu, neuglednem predmestju Los Angelesa, kjer je stala slavna dvorana Forum, v kateri so zgodovino pisali tudi košarkarji legendarne franšize LA Lakers. Dvorano so si tudi takrat delili s hokejisti, a ti niti približno niso dosegali uspehov, kot so jih njihovi slavni "sostanovalci" v ligi NBA.
Dvorano Forum v Inglewoodu so si hokejisti LA Kings delili z veliko slavnejšimi in uspešnejšimi košarkarji LA Lakers. Takole so ob lastniku zvezdniške košarkarske franšize Jerryju Bussu (v sredini) pozirali Lakerja Jamal Wilkes (levo) in Magic Johnson (drugi z desne), pa kralja Charlie Simmer (drugi z leve) in Marcel Dione (desno).
V Forumu se je leta 1982 vendarle zgodil tudi hokejski čudež, o katerem se govori še danes. Šlo je za tekmo prvega kroga končnice lige NHL, v kateri so LA Kings pripravili fenomenalen in naravnost osupljiv preobrat proti vročim Edmonton Oilers, ki so se takrat lahko bahali s strah vzbujajočim napadom, v katerem so igrali danes legendarni asi Wayne Gretzky, Glenn Anderson, Mark Messier in Jari Kurri.
Pričakovali so lahko delo
Oilers so v sezoni 1981/82 v končnico vstopili kot daleč najboljša ekipa zahodne konference in druga najboljša ekipa rednega dela lige NHL, samo nesmrtni Gretzky je v tisti sezoni zbral neverjetnih 212 točk za 92 golov in 120 podaj, medtem ko so kralji le za mišjo dlako sploh ujeli uvrstitev v "play-off". Bili so daleč najslabša ekipa med osmerico v izločilnih bojih zahodne konference in pričakovati je bilo, da bo vzhajajoča kanadska zvezdniška zasedba igraje preskočila prvo oviro do Stanleyjevega pokal.
A prav takšne napovedi so najbrž še dodatno podžgale kalifornijske oklepnike, ki pa tudi sami niso bili kakšni brezvezniki, nenazadnje so se v napadu še vedno zanašali na slavno trojico Marcela Dionna, Dava Taylorja in Charlieja Simmerja, napadalno linijo, ki se je po sezoni 1980/81, v kateri so poskrbeli za 328 točk in postali prva napadalna trojica v zgodovini lige NHL, ko je sto ali več točk zbral vsak od treh članov zvezdniške sestave, oprijelo ime "napad trojne krone".
Kanadčan Simmer je bil v Los Angelesu član slovitega napada, ki se ga je oprijelo ime "linija trojne krone".
Simmer je v usodni sezoni 1981/82 zaradi poškodbe odigral le 30 tekem rednega dela, a do končnice se je spet vrnil v formo, a do takrat so tudi trije zvezdniki in celotna ekipa LA Kings veljali za silo v zatonu. Predvsem pa so imeli kralji takrat težave z obrambo, njihova vratarja Mario Lessard in Dough Keans sta v povprečju prejemala več kot štiri gole na tekmo. Zastrašujoče ofenzivne sile Edmontona so pred začetkom serije naznanjale pravo katastrofo.
A LA Kings so že na prvi tekmi v dvorani Northlands Coliseum v Edmontonu pokazali nepričakovano žilavost. Oilers so pričakovano povedli s 4:1, nato pa so se misleč, da je pred njimi lahko delo, le preveč sprostili in Kalifornijci so se s štirimi zaporednimi goli vrnili v igro. Domači se po šoku niso več zares pobrali, do konca tekme so ves čas lovili tekmeca in mu naposled priznali poraz. Kočni izid je bil 10:8, 18 golov pa je še vedno rekord lige NHL po številu doseženih zadetkov na tekmi končnice.
Hokejski čudež v slavnem Forumu
V drugi tekmi je serijo na 1:1 v zmagah izenačil Gretzky, ki je v podaljšku ustrelil iz dobrih 12 metrov in presenetil tisti večer odličnega Lessarda. Serija se je nato preselila v znameniti Forum in tam se je 10. aprila spet pisala zgodovina lige NHL. Kralji so opogumljeni s predstavami v Edmontonu tekmo odprli zavzeto, a v 11. minuti se je začela kalvarija. Mark Messier je Oilers popeljal v vodstvo, v zadnji minuti prve tretjine ga je podvojil Gretzky, ko so imeli gostje na ledu igralca manj.
T. i. "short handed" gol za vodstvo Edmontona s 3:0 je po vsega 43 sekundah druge tretjine zabil še Lee Fogolin, do konca drugega dela igre pa sta Risto Siltanen in Greetzky poskrbela že za domala neulovljivih 5:0. Gostje so se spet sprostili. In spet je bila to velika, velika napaka. Kralji so v zadnji tretjini igrali, kot bi bili v transu, v tretji minuti je Jay Wells načel mrežo gostujočega vratarja Granta Fuhra, v šesti je zaostanek znižal Doug Smith. V 15. minuti je zadel še Charlie Simmer in spet prebudil navijače v Forumu.
Wayne Gretzky je na poti do naziva največjega vseh časov leta 1982 naletel na nepričakovano oviro. Leta 1988 se je sam pridružil LA Kings.
V 16. minuti je Mark Hardy kralje približal na vsega gol zaostanka, v vrstah Edmontona je zavladala panika, ki jo je vsega pet sekund pred koncem rednega dela tekme kaznoval Steve Bozek z golom za izenačenje na 5:5 in LA je izsilil podaljšek. Že takoj ob začetku tega so se domači spravili v težave, Lessard je imel nekaj težav z obvladovanjem ploščka, ta je prišel v posest Marka Messierja, ki ga je imel priložnost pospraviti v prazen gol, a ga k sreči za domače, ni dobro zadel.
Dobri dve minuti kasneje je trener LA Kings Don Perry tvegal z napadom novincev, v katerem so bili Steve Bozek, Doug Smith in Daryl Evans. Smith se je v tretjini Edmontona zoperstavil Messierju, dobil pak, ga podal Evansu, ta pa je nemudoma ustrelil proti vratom Fuhra. Gostujoči vratar je z lovilko segel v pravo smer, a je bil strel preprosto premočan in kraljem je uspel dokončen epski preobrat za zmago s 6:5. Ta vrnitev po zaostanku z 0:5 je še vedno rekord končnic lige NHL.
Šok in zgodnje slovo v Edmontonu
V četrti tekmi serije so Oilers v Forumu le zmagali s 3:2 in odločilna tekma serije, ki se je po takratnem modelu igrala na pet tekem, se je spet preselila v Edmonton. Tokrat so popolnoma samozavestni in sproščeni Kings prvič v seriji povedli z 2:0, kar je utišalo tradicionalno glasne kanadske navijače. Šokirani Oilers se niso več pobrali, tekmo so naposled izgubili s 4:7 in neslavno končali lov na Stanleyjev pokal, LA pa je sezono sklenil v drugem krogu, ko je z 1:4 izgubil serijo z Vancouvrom. Ta se je nato prebil v veliki finale in po štirih tekmah priznal premoč prvakom, New York Islanders.
Sloviti Stanleyjev pokal je kalifornijski franšizi prinesla šele generacija z Anžetom Kopitarjem.
LA Kings so v nadaljevanju osemdesetih letih prejšnjega stoletja počasi hirali, medtem ko so Oilers v letih 1984, 1985, 1987 in 1988 osvojili naslove prvaka lige NHL. Leta 88 se je v Los Angeles preselil Wayne Gretzky in kralje leta 1993 popeljal v njihov prvi finale, v katerem pa so spopad za Stanleyjev pokal izgubili proti Montrealu. Šele Anže Kopitar je kalifornijski franšizi prinesel najslavnejšo hokejsko trofejo v letih 2012 in 2014.
Rekordi ostajajo
A serija iz leta 1982 med LA Kings in Edmonton Oilers še vedno drži nekaj rekordov najmočnejše hokejske lige na svetu. Na petih tekmah sta obe ekipi zabili rekordnih 50 golov. Na eni sami rekordnih 27. Še nikoli prej in po tem ni na eni tekmi končnice padlo 18 zadetkov, prav tako se ekipa na tekmi končnice ni nikoli več vrnila po zaostanku z 0:5. Rekordna ostaja tudi razlika po rednem delu sezone med takratnima ekipama. LA je namreč v rednem delu sezone takrat zbral kar 48 točk manj od Edmontona, pa ga je vseeno izločil.
