Sreda, 17. 10. 2018, 20.20
6 let, 1 mesec
Intervju z Matijo Pintaričem
Francozi častijo Slovenca: Potrditev, da bi lahko igral na višji ravni
"Dobil sem potrditev tega, kar sem verjel že dolgo časa, in sicer da bi lahko igral še na višji ravni. Mislim, da sem zdaj to tudi dokazal. To govorijo tudi številke. Za francoski hokej ta uspeh veliko pomeni, opisujejo ga tudi kot zgodovinskega," dan po uspehu hokejskega kluba Rouen pravi njegov vratar Slovenec Matija Pintarič, z 51. obrambami ključni mož zgodovinskega preboja prvega francoskega kolektiva med 16 najboljših v hokejski ligi prvakov.
Slovenskemu reprezentančnemu hokejskemu vratarju Matiji Pintariču in soigralcem Rouena je v torek uspelo, kar je pred tedni verjel le redkokdo. Avtsajder, palček med moštvi tudi s trikrat, štirikrat višjim proračunom, jo je pošteno zagodel favoritom. Rouen je bil po polovici skupinskega dela lige prvakov, treh tekmah z nič točkami, prikovan na dno. Nato se je začel velik preobrat, med katerim je eno od glavnih vlog odigral 29-letni čuvaj mreže. Pintarič je na odločilni tekmi zaustavil kar 51 strelov in soigralcem izdatno pomagal do osmine finala. Gre za enega od večjih uspehov francoskega klubskega hokeja v mednarodnem merilu, Štajerec, ki je po zanesljivosti na tretjem mestu lige prvakov in je v torek močno razjezil navijače nemškega Nürnberga, ki so "svoje" hokejiste po usodnem porazu izžvižgali, pa je dobil novo potrditev.
Ste po prespani noči po uspehu, ko vam je z Rouenom kot prvim francoskim klubom uspelo ujeti vstopnico za izločilne boje hokejske lige prvakov, že strnili misli?
Po tekmi smo takoj odšli na avtobus na spalnik, tako da smo spali kar na poti v Strasbourg, saj imamo v petek tam tekmo in se nam ni splačalo voziti domov. Danes gremo še v Europa-Park, enega od največjih zabaviščnih parkov v Evropi. Peljejo nas malo na vrtiljak (smeh, op. p.).
Lahko rečem, da smo dosegli res lep uspeh. Zavedali smo se, da smo palček v tem tekmovanju, na koncu pa spisali lepo zgodbo, ki je še vedno ni konec. Še vedno smo v igri, ne glede na to, s kom se bomo merili za četrtfinale.
Zavedam se, da hokejska liga prvakov med ljudmi nima niti približno enake teže kot nogometna. A kar zadeva kakovost ekip, ki igrajo v njej, je skoraj enaka. Gre namreč samo za najboljše ekipe v Evropi.
V Franciji imamo morda resda najvišji proračun oziroma si z Grenoblom delimo prvo mesto, a v primerjavi z močnimi ekipami lige prvakov je to morda polovica, tretjina, celo četrtina proračuna, ki ga imajo nekateri. To se seveda pozna, zato je to uspeh, ki nam veliko pomeni.
Prejel sem veliko sporočil, trener je prejel veliko sporočil drugih ekip, da so ponosni na nas, da so navijali za nas. To, kar nam je uspelo, za francoski hokej veliko pomeni, opisujejo ga tudi kot zgodovinski uspeh.
Pravi vrtiljak je bil za vas tudi skupinski del lige prvakov. Bili ste avtsajder skupine, po treh tekmah, treh porazih in nič točkah vam je kazalo slabo, nato ste obrnili zgodbo. Resda ste v prvih dveh tekmah igrali tudi z zmagovalcem skupine, finskim prvakom, a čemu pripisujete preobrat, tri zmage in napredovanje v izločilne boje?
Deloma tudi temu, da sem bil prve tri tekme poškodovan. Imel sem težave s hrbtom, kar se mi je tudi poznalo. Težko je igrati na najvišji ravni, če nisi stoodstoten. Potem sem poškodbo počasi saniral, na srečo je bila le poškodba mišice, tako da ni bilo dolgoročno, me je pa motila.
Če pogledam vso ekipo, lahko rečem, da smo dobili zagon, ko smo po treh porazih le zmagali. Videli smo, da lahko igramo s temi fanti in da to niso tako velike razlike. Če igramo disciplinirano in pametno, kot znamo, se zna marsikaj dobrega zgoditi.
Zna se zgoditi, da bo izpustil novembrsko reprezentančno akcijo, saj ga dva dneva pred prvo tekmo risov čaka osmina finala lige prvakov.
Mislim, da nam je veliko pomagalo tudi to, da smo v domači ligi na devetih tekmah letošnje sezone še nepremagani, kar nam daje precej samozavesti. Ta sezona je bila res dobra, imeli smo sicer nekaj slabih tekem, sploh proti slabšim ekipam. To je nekako naša zgodba, da vedno igramo, kot igra nasprotnik. Če igra na visoki ravni, se znamo dvigniti na njihovo raven, če je nasprotnik slab, pa se spustimo na njegovo raven in ne igramo, kot znamo. A na srečo vedno najdemo pot do zmage, kar je na koncu najpomembnejše.
Vedno se bojujemo do konca, veliko tekem dobimo v zadnji tretjini. Podobno je bilo tudi včeraj, ko smo dosegali zadetke v zadnji tretjini. To govori tudi o tem, da so fantje dobro fizično in mentalno pripravljeni. Trenutno je v ekipi dober občutek, kar je zelo pomembno.
Na koncu smo celo dokazali, da sploh niso bili boljši. Dvakrat v enem tednu premagati nemškega prvoligaša ni naključje.
Hokejska liga prvakov še zdaleč nima takega slovesa kot nogometna, ponekod, tudi v bolj hokejskih državah, se ni dobro prijela. Se vam zdi, da jo klubi iz močnejših lig jemljejo resno ali je zanje bolj postranska stvar? Kakšen se vam je zdel pristop tekmecev?
Govorim lahko le za našo skupino. Mislim, da so Finci, ki so osvojili prvo mesto, napadli na vso moč. Na koncu so gladko osvojili prvo mesto.
Čehi so morda vse skupaj vzeli malo z levo roko, za kar so bili proti nam na koncu tudi kaznovani. Za Nemce pa ne bi mogel reči, da se niso trudili na polno. Na koncu so jih navijači izžvižgali, saj so pričakovali zmago. Ali so nas podcenjevali ali ne, ne vem. Morda so nas na prvi tekmi, a za včerajšnjo ne bi rekel.
Veliko ekip morda na začetku misli, da tekmovanje ni tako pomembno, a na koncu smo vsi profesionalci, vsi želimo zmagati.
Za vaš klub je bila liga prvakov neznanka. Kaj so vam pred prvo sezono v tekmovanju rekli v klubu?
V tekmovanje smo šli zelo neobremenjeni. Velikih pričakovanj nismo imeli. Rekli so nam, naj samo uživamo v igri, naj uživamo v tekmah proti dobrim nasprotnikom. Vedno je večji užitek igrati proti boljšim kot proti slabšim. Na koncu smo celo dokazali, da sploh niso bili boljši. Dvakrat v enem tednu premagati nemškega prvoligaša ni naključje. Verjemite do konca, so še rekli. Kar bo, bo. Izteklo se je zelo dobro (smeh, op. p.).
Po treh tekmah pri nič točkah, ko ste dvakrat sicer drago prodali kožo, a ostali praznih rok, pritiskov, obremenjevanj torej ni bilo.
Ne, nihče ni pritiskal na nas. Zase lahko rečem, da sem, čeprav moja statistika ni bila katastrofalna, vseeno vedel, da bi lahko bolje branil. Zaradi težav s hrbtom nisem mogel dati vsega od sebe. Tako nekako se je počutila vsa ekipa. Šlo nam je dobro, a vedeli smo, da lahko vsi še nekaj dodamo. Tudi na začetku je bilo nekoliko težje, ko nismo bili še toliko uigrani, zdaj se tudi sistemsko dobro poznamo in je lažje.
Takole so navijači pospremili zmago Rouena:
Kdaj ste začeli verjeti, da vam lahko uspe?
Nisem prav globoko razmišljal o napredku. Raje grem tekmo za tekmo, pa naj bo to v ligi prvakov ali francoskem prvenstvu, in vedno poskušam zmagati. Morda sem začel razmišljati, da gremo lahko naprej, šele po včerajšnjem četrtem zadetku. Pred tem nisem veliko razmišljal, saj se mi zdi, da je najslabše razmišljati dva koraka naprej, pomembneje se mi zdi osredotočiti se na posamezne tekme.
Zadetek, po katerem je Pintarič začel verjeti v napredovanje:
Is that the goal that puts @DragonsdeRouen into the playoffs? They lead 4-2! #ChampionsGoBeyond pic.twitter.com/SaKFgQ0cdb
— Champions Hockey League (@championshockey) October 16, 2018
Ste pričakovali, da bo težje proti Nemcem?
Kaj pa vem. Vsi so nam govorili, da bo težje. Mi smo le igrali svoj hokej in pokazali, da morda razlike danes v hokeju vseeno niso več tako velike. To je v preteklosti dokazala tudi slovenska reprezentanca.
Seveda se ti morajo stvari tudi sestaviti, vratar mora imeti svoj dan, plošček se ti mora prav odbiti. Ko se to sestavi, lahko dosežeš kaj takega. Nemci so igrali zelo fizično, mi smo dali na koncu kar nekaj lepih zadetkov in dokazali, da smo tudi tehnično dobro podkovani, da ni spet tako velike razlike.
Vratar mora imeti svoj dan. Vi ste jih imeli kar nekaj in bili eden od ključnih členov tega uspeha. V ekipnih športih je ekipa na prvem mestu, pa vendar brez vaših obramb ne moremo. Dela ste imeli veliko, na odločilnem srečanju ste zbrali 51 obramb. Ste eden od redkih, ki je branil na vseh tekmah skupinskega dela, pri svojem delu ste bili skoraj 94-odstotno zanesljivi, kar vas uvršča na tretje mesto. Zagotovo pomembno za samozavest.
Dela je bilo zagotovo precej več. V Franciji po navadi posredujem pri okoli 25 strelih, tokrat jih je bilo 53. V preteklosti sem igral v ekipah, ki so bile bolj na sredini ali pa v spodnjem delu lestvice, tako da sem navajen na 50 strelov. Tudi še iz časov Olimpije. Nekako sem se kar veselil te spremembe ritma.
Takole se je pred meseci z Rouenom veselil premiernega naslova francoskega prvaka. "To je bil prvi naslov, ki sem ga dosegel v tujini, tako da je poseben in bo ostal za vedno. Lahko pa tudi dosežek v ligi prvakov štejem med svoje največje klubske uspehe, da."
Te tekme so bile potrditev samemu sebi, tega, kar sem verjel že dolgo časa, in sicer da bi lahko igral še na višji ravni. Mislim, da sem zdaj to tudi dokazal. To govorijo tudi številke. Za menoj so vratarji, ki so v svoji karieri marsikaj izkusili v močnih ligah, tako da mi je ta izkušnja zagotovo dala dodatno samozavest in občutek, da bi morda lahko res lahko bil celo kje višje. Vratarji moramo že tako biti samozavestni.
Vaše predstave zagotovo niso ostale skrite tistim iz močnejših lig od francoske, čeprav se zdi, da se v Rouenu dobro počutite. Navijači vas imajo zelo radi.
Tukaj imam dveletno pogodbo, še za naslednjo sezono. Res se počutim odlično, zelo cenjenega, radi me imajo vsi od vodstva do navijačev. Velikokrat imajo navijači raje dobre strelce kot vratarje. Pri nas pa se mi zdi, da me včasih kar malo preveč nosijo po rokah, tako da me je tu in tam kar malo sram. So pa zelo pozitivni. In tudi ko izgubimo, nam stojijo ob strani. Lepo mi je tu, zelo domače je. Konec koncev mi tukaj nič ne manjka.
Ena od Pintaričevih 51 torkovih obramb:
Matija Pintarič with a really good save on the breakaway! #NURvsROU still 1-2 pic.twitter.com/TNUdTRcyhY
— Champions Hockey League (@championshockey) October 16, 2018
Četrto sezono ste v Franciji. Se vam zdi, da je liga v tem obdobju kaj napredovala?
Prišel sem, ko je bila zadnja sezona s 26 tekmami rednega dela, potem so pa format igranja spremenili na 44 tekem. S tem se je zelo dvignila raven francoskega hokeja. Prej je bilo 26 tekem in dva pokala. Če si prišel daleč v pokalu, se je sicer nabralo nekaj tekem, a to ni bilo to.
Zvišanje števila tekem je izboljšalo tudi kakovost tujcev, ki so pripravljeni priti v Francijo. Tudi zadnja ekipa Anglet, ki je prišla iz druge lige v prvo, je prišla v našo dvorano in nam vzela točko. Tega, da bi vzel tekmo z levo roko, ni. Če nisi stoodstotno pri stvari, si lahko hitro kaznovan. Kot so se zmanjšale razlike med nemško in morda francosko ligo, so se tudi med moštvi znotraj francoske lige.
Čez slabe tri tedne sledi prva reprezentančna akcija. Se veselite preklopa na reprezentanco?
Bomo še videli, kako bo z reprezentanco, saj je naslednja tekma lige prvakov 6. novembra, kar sovpada z reprezentančnim zborom. S selektorjem se moram še slišati, kako in kaj bi bilo najbolje. Ali bom šel tja neposredno s tekme lige prvakov ali bom morda celo izpustil ta turnir. Bomo še videli.
Preberite še: