Dež, temperature tik nad lediščem in spolzki tlakovci – najbolj brutalna Flandrija v zgodovini

Sezona kolesarskih spomenikov se je v soboto odprla z najdaljšo dirko na koledarju, italijansko klasiko Milano–Sanremo. Naslednji na sporedu je eden najzahtevnejših in najbolj cenjenih spomenikov – Dirka po Flandriji, ki bo letos v 109. izvedbi na sporedu 6. aprila.

Dirka po Flandriji 1985:

Za eno najbrutalnejših izvedb te legendarne dirke se moramo vrniti v leto 1985, ko so jo kolesarji premagovali v ekstremnih razmerah – dežju, močnem vetru in temperaturah tik nad lediščem. Cilj je uspelo doseči zgolj 24 tekmovalcem, zadnji med njimi pa je bil tudi Allan Peiper, takrat član ekipe Peugeot-Shell-Michelin.

"To je eden izmed mojih največjih dosežkov"

Allan Peiper, 24. od 24 uvrščenih na dirki po Flandriji leta 1985: To je eden izmed mojih največjih dosežkov. Foto: osebni arhiv Allana Peiperja "To je eden izmed mojih največjih dosežkov. Ko prevoziš Dirko po Flandriji, kakršna je bila tista leta 1985, v tako zahtevnih vremenskih pogojih in jo končaš med le 24 preživelimi, je to res neverjetno. To je ena tistih stvari, ki ti za vedno ostanejo v spominu," pravi 64-letni Avstralec, ki že od 17. leta živi v Belgiji.

Prav od tod tudi izvira ljubezen do te belgijske klasike. "Kot mlad kolesar sem nekaj let živel pri družini Planckaert, pri mojih kolesarskih prijateljih, Walterju in Eddyju (oba sta v svoji karieri zmagala na dirki po Flandriji, op. a.). Dirka po Flandriji je bila v naši hiši nenehna tema pogovorov. Ko sem se leta 1985 na dirki znašel v brutalnih razmerah, niti za sekundo nisem pomislil na odstop."

Pred tem je Peiper že dvakrat nastopil na Flandriji, a je obakrat odstopil – prvič zaradi izčrpanosti, drugič zaradi poškodbe kolena. "Leta 1985 sem bil odločen, da končno pridem do cilja, ne glede na vse."

Ekstremni pogoji in boj za preživetje

Pravi, da kolesarji pred 40 leti niso čisto natančno vedeli, kakšno vreme jih čaka na dirki. "Takrat še nismo imeli aplikacij za vreme, zato smo se zanašali na meteorološke napovedi, ki pa niso bile tako natančne kot danes. Aprila, ko je dirka na sporedu, je vreme vedno zelo nepredvidljivo, poleg tega pred 40 leti nismo imeli tako kakovostne opreme, kot jo imajo kolesarji danes, kar je dirko še dodatno otežilo. Mislim, da je deževalo že na startu, zato je ves dan bil res izjemno naporen," se spominja Peiper.

Na obisku v muzeju v mestu Oudenaard, ki je posvečen Dirki po Flandriji (foto: Ana Kovač)

Fotogalerija

1

 / 38

Ni šlo za zmago, šlo je za preživetje

Poseben izziv so kolesarjem predstavljali tudi tlakovani vzponi, kot je na primer Koppenberg, kjer je na spolzkih tlakovcih, na strmem terenu z maksimalnim naklonom 22 odstotkov, večina kolesarjev sestopila s kolesa in se na vrh odpravila kar peš.

"Da, mislim, da sem tudi sam moral sestopiti. Takrat nismo imeli prestav, kot jih imajo danes, zato sem skoraj prepričan, da sem dirko Omloop Het Nieuwsblad končal na 26. mestu, prav tako v zelo slabih vremenskih razmerah, a zaključiti Dirko po Flandriji je bilo nekaj prav posebnega. Takrat niti pod razno nisem bil v igri za visoka mesta, bilo je zgolj vprašanje preživetja. Nisem se boril za zmago, ampak zgolj za prihod v cilj," je bil odkrit Peiper, ki je v cilj pripeljal s 15-minutnim zaostankom za zmagovalcem Ericom Vanderaerdnom, belgijskim kolesarjem ekipe Panasonic.

Vanderaerdnu se je kljub mehanski okvari in padcu v zgodnji fazi dirke uspelo vrniti v ospredje. Na legendarnih tlakovanih vzponih, vključno s Koppenbergom, Paterbergom in Oude Kwaremontom, se je izkazal s svojo močjo in vzdržljivostjo. V zadnjih kilometrih je s pametno taktiko napadel in v cilj pripeljal s skoraj dvema minutama prednosti pred zasledovalci.

Eric Vanderaerden, zmagovalec dirke po Flandriji leta 1985 Foto: Guliverimage

Ljubezen do Flandrije ostaja

Slavnostna razgrnitev klopce Allana Peiperja ob vznožju njegovega najljubšega vzpona na trasi Dirke po Flandriji. Foto: Instagram/Allan Peiper Peiperjeva navezanost na Dirko po Flandriji se ni končala z aktivno kariero. Njegova žena Katrien Van Engeland mu je pred tremi leti za poročno darilo podarila klop na njegovem najljubšem vzponu – Berg ten Houte.

"To je moj najljubši klanec, ki sva ga z ženo večkrat s kolesi prevozila skupaj. Na dan poroke mi je podarila risbo vzpona, a zvečer mi je povedala, da to ni le risba – dejansko je naročila klop na tem vzponu! Mestne oblasti so se strinjale in izvedba je bila le še vprašanje časa."

"Ko je bila klop postavljena, smo tam imeli manjšo slovesnost z novinarji. Prišla sta tudi Johan Museeuw in Peter Van Petegem (nekdanja belgijska kolesarja, op. a.). Zanimivo je, da sem edini kolesar v zgodovini dirke po Flandriji, ki ima tam svoje obeležje. Moja žena je želela, da me "poveličajo" še za časa mojega življenja, da lahko tudi sam uživam v tem posebnem mestu," je ponosen Peiper, ki ima svojo klop od leta 2022. Na njej je tablica z napisom Sedi in počivaj na mojem najljubšem vzponu.

Peiper: Do klopi grem vsakih nekaj mesecev, da jo očistim. Foto: Instagram/Allan Peiper "Občina v regiji Vlaams Ardennen je idejo o postavitvi klopi podprla – moja žena je klop plačala, oni pa so postavili betonske temelje, koš za smeti, zaščitni stebriček in informacijsko tablo, kjer je na kratko opisana zgodba, ki sem vam jo povedal. Zame je res nekaj edinstvenega in posebnega. Do klopi grem vsakih nekaj mesecev, da jo očistim," je povedal Peiper, ki se že več let spopada z rakom na prostati.

"Trenutno se dobro počutim, junija pa me čaka nov krog terapij. Poskušam uživati življenje," pravi naš sogovornik, ki smo ga leta 2021 gostili v izčrpnem Sobotnem intervjuju, kjer je spregovoril tudi o odnosu s Tadejem Pogačarjem.