Tour de France
Primož Roglič
Nedelja, 21. 7. 2024, 4.00
4 mesece, 1 teden
Intervju s športnim direktorjem ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe: Rolf Aldag
O zdravju Primoža Rogliča ne more govoriti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
Od našega poročevalca
Rolf Aldag se je v pogovoru za Sportal dotaknil predčasnega slovesa Primoža Rogliča z Dirke po Franciji.
Za ekipo Red Bull - BORA - hansgrohe se je vse sesulo v prah po padcu njihovega kapetana Primoža Rogliča v 12. etapi, zaradi katerega je moral predčasno zapustiti Tour de France. Športni direktor Rolf Aldag je v pogovoru za Sportal razložil, kakšno je bilo takrat stanje v moštvu, kaj Primož pomeni za ekipo in kaj to pomeni za prihodnost.
Veliko negotovosti je v javnosti glede teže poškodbe pri Primožu Rogliču, ki je po 12. etapi zaradi padca predčasno končal Dirko po Franciji. Kakšno je njegovo stanje?
Ne morem govoriti, ker nisem zdravnik. Strokovnega znanja na tem področju nimam. In če bi kaj narobe povedal, bi se strokovnjaki verjetno zgražali, češ kaj ta govori.
Ali ste s Primožem kaj v stikih?
Ekipni zdravnik je v nenehnem stiku z njim. Ko je odšel s Toura, mi je enkrat poslal fotografijo, na kateri je bil skupaj s sinom. V dobrih rokah je. Potrebuje malce prostega časa, da vidi, kje je. Nato se bomo pogovorili in bomo videli, kaj prinaša prihodnost. Imamo še veliko ciljev, ki se jih lahko uresniči. Ne moremo reči, ali bo to Vuelta, svetovno prvenstvo, olimpijske igre … Veliko špekulacij je. Česar se Primož loti, želi biti pri tem uspešen. Ne verjamem, da bo šel na olimpijske igre, da bo le sodeloval. Prav tako ne bo šel na Vuelto, da bi morda osvojil eno etapo v zadnjem tednu. To ni Primož. Najprej moramo priti na prave tire, nato iti še v pravo smer.
Hud padec v 12. etapi je pustil preveč posledic.
Kakšen šok je bil za vas, da je Primož padel, zapustil Tour? Bil je vaš paradni konj na dirki, s katerim ste želeli poseči po najvidnejših mestih.
Najprej smo izgubili Aleksa Vlasova, ki je bil predviden za pomoč Primožu v gorskih etapah. Na koncu živiš s tem. Primož je dva dni zapored grdo padel. Frustracija je. Rečeš si: ves trening, trdo delo, sedenje v Sierri Nevadi in Tignesu, za kaj? Da greš domov v bolečini, poškodovan, razočaran? Težko je za vse. Težko ti je za kolesarje. Športni direktorji smo v avtomobilih, imamo klimatsko napravo, si jo nastavimo na 20 stopinj, imamo pijačo in gremo čez. Življenje se srečno nadaljuje. Mentalno je to za ekipo težko.
Fantje so po Primoževem odhodu pokazali karakter, ekipni duh. Da se potem spet najdeš, ko mora vodja oditi, ni lahko. Rekli smo si, da imamo še vedno veliko etap, da kaj naredimo. Naredili so korak naprej. Šli so v beg, niso zmagali. Naslednji dan so spet poskušali, niso zmagali in tako naprej. To veliko pove o karakterju vseh fantov. To je tudi za Primoža dobrodošlo, da vidi, kaj je ekipa pripravljena narediti. Da se nikoli ne preda.
Rolf Aldag je poudaril, kako težko je bilo, ko se je Primož Roglič poškodoval.
Primož je vedno optimističen, kar tudi sami vseskozi izpostavljate. Kako težko ga je bilo gledati, ko je v bolečinah zapuščal Tour?
Jutro, ko je šel in je prišel v avtobus ter se vsem zahvalil, je bilo težko. Vemo, koliko se je vložilo. Tu ne gre le za talent. Veliko odrekanja je, predanosti, žrtvovanja, bolečine. In potem greš s Toura brez uresničitve ciljev. To je težko za kolesarja in za vse.
Na letošnjem Touru se je veliko govorilo o tem, kako močni so kolesarji, s kakšnimi vati so vozili v klanec. Če te številke primerjate s Primoževimi in če bi bil še na Touru, bi bil konkurenčen najboljši trojici?
S temi fanti je slika širša. Razlika je med Tadejem in preostalimi (smeh, op. a.). Kolikor smo videli, je bil na isti ravni kot Remco. Jonas ni postajal boljši, razen če je Remco postajal boljši v zaključku. Tadej odstopa, tu ni debate. Neverjeten je.
S Primožem lahko še veliko storijo, meni Aldag.
Primož je pri vas že več kot pol leta. Kaj vse je spremenil, zdaj ko imate širšo sliko?
Vse skupaj je proces učenja. Z njim smo osvojili Kriterij po Dofineji. Učili smo se, kako braniti majico. In podobne stvari. Zrasli smo skupaj. Oboji se poznamo. Bolje se razumemo. Še vedno je proces. Mislim, da lahko še vedno zrastemo. In verjamem, da bomo.
Naslednje leto spet visokoleteči cilji za Tour de France, pa čeprav Primož ni več rosno mlad?
Pri Primožu starost ne igra vloge. Leta so nekaj, vendar je energija nekaj drugega. Polega tega ni začel kolesariti pri desetih letih. Vidimo lahko, kako se mu oči zasvetijo, ko govori o kolesarjenju. Kako čustven postane. Na Primoža bomo še računali. Še vedno lahko z njim postavimo veliko ciljev.
