Po Sloveniji
Sobota, 15. 3. 2025, 8.45
6 minut
Intervju z generalnim direktorjem Kolesarskega kluba Kranj Joštom Zevnikom
Jošt Zevnik: Z denarjem jim ne moremo konkurirati, s talentom pa lahko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
Jošt Zevnik je novi generalni direktor Kolesarskega kluba Kranj in vodja UCI kontinentalne ekipe Factor Racing.
"Dolgoročni cilj naše ekipe je postati prokontinentalna ekipa. Kdaj bomo to dosegli, če bomo, ne vem, upam pa, da nekoč bomo," v intervjuju za Sportal poudarja Jošt Zevnik, generalni direktor Kolesarskega kluba Kranj in vodja UCI kontinentalne kolesarske ekipe Factor Racing. Pogovarjali smo se o novem obdobju kranjskega kolesarstva, sestavi ekipe, v kateri izstopa ime nekdanjega svetovnega prvaka v gorskem kolesarstvu Henriqueja Avancinija, in ciljih, ki so jih delno uresničili že februarja.
V četrtek se je v Vrsarju s prologom (1,5 km) začela etapna dirka Istarsko proljeće - Istrian Spring Trophy, na kateri nastopajo tudi kolesarji ekipe Factor Racing. Gre za člansko vrsto Kolesarskega kluba Kranj, ki je še lani dirkala pod imenom Sava Kranj Cycling, v sezono 2025 pa vstopila z novim imenom (Factor Racing) ter prevetreno desetčlansko zasedbo, v kateri sta tudi aktualni državni prvak Nove Zelandije Paul Wright in nekdanji vrhunski gorski kolesar, dvakratni svetovni prvak v gorskokolesarskem maratonu Henrique Avancini, ki na cesti uresničuje svoje otroške sanje.
Pred začetkom sezone smo se pogovarjali tudi s človekom, ki je s svojo ekipo najbolj zaslužen za to, da Kolesarski klub Kranj doživlja preporod. Jošt Zevnik, sin alfe in omege kranjskega kolesarstva Matjaža Zevnika, ki se je lani upokojil, je novi generalni direktor KK Kranj in vodja kolesarske ekipe Factor Racing.
Člani ekipe Factor Racing
Zevnik je v kolesarstvu že vse življenje. Svojo kolesarsko pot je začel kot mehanik v Kolesarskem klubu Kranj, nato ga je leta 2013 pot zanesla v tujino, kjer je deloval v več klubih, nazadnje pri ekipi svetovne serije Israel Premier-Tech. Danes dela za podjetje Factor Bikes, kjer se na funkciji Team and Athletes Liaison ukvarja predvsem s sponzorstvi.
Intervju: Jošt Zevnik
Ali letošnjo sezono dojemate kot nov začetek Kolesarskega kluba Kranj?
Vsekakor gre za novo poglavje. Upam, da ne bo zvenelo grdo, ampak dejstvo je, da je od zgodovine težko živeti. Seveda je pomembno, da jo imaš, ne more pa biti edini temelj za prihodnost. Zato sem izjemno vesel, da se ta preobrazba dogaja prav v mojem domačem klubu in da sem lahko del tega procesa.
Se pa vsaka stvar zgodi z razlogom – očitno sta bila tudi moj odhod iz prejšnje ekipe in prehod v bolj korporativni svet za nekaj koristna. Če povem po pravici nisem pričakoval, da bom ekipo dobil tako hitro, a zdaj je tu in čas je, da se lotimo dela.
Pred dvema letoma mi je vaš oče Matjaž Zevnik dejal, da si želi vaše vrnitve v Kolesarski klub Kranj – da vas vidi kot vodjo marketinga ali direktorja kluba, Jana Polanca kot športnega direktorja in Mateja Mohoriča kot direktorja. Očitno se en del te sestavljanke že uresničuje.
Ne želim se vračati v preteklost, a dejstvo je, da so bile te želje prisotne že pri prejšnjem vodstvu, ki se je sredi lanske sezone odločilo umakniti iz kluba. Kot sem že dejal, očitno se vse zgodi z razlogom. Klub lani ni bil v najboljšem stanju in ne bi mi bilo vseeno, če bi se vse skupaj kar ustavilo ali če bi se v naše klubske prostore preselil kakšen drug šport. Zato sem se odločil, da poskusim zgodbo nadaljevati. Seveda pa sem moral najprej pridobiti soglasje svojega delodajalca, podjetja Factor, saj sem želel uskladiti obe vlogi.
Kakšna je vaša funkcija pri Factor Bikes?
Pri Factor Bikes opravljam funkcijo Team and Athletes Liaison, kar pomeni, da skrbim za vse ekipe pod okriljem Factorja, za dobavo materiala, razvoj opreme, sodelujem tudi z inženirji. Gre za področje sponsorship marketing managementa, kar pomeni, da je to služba brez premora, vse dni v letu, 24 ur na dan. Delo, ki ga trenutno opravljam v klubu, je prostovoljno, čeprav mi vzame ogromno časa, sem se pa zato odločil zavestno, ker me vodenje ekipe resnično zanima.
Kako to, da ste se odločili ime ekipe Sava Kranj nadomestiti z imenom Factor Racing?
Ime ekipe Factor Racing se je razvilo spontano. Ko so me pri Factorju vprašali, kako se naša ekipa imenuje, sem omenil, da je ime Sava Kranj že del zgodovine, a so predlagali, da bi ga nekoliko osvežili. Seveda smo zelo hitro sklenili, da morajo kolesarji v naši ekipi voziti kolesa Factor. Na koncu mi je del managementa predlagal, da bi ekipo preprosto poimenovali Factor. Tik pred prijavo ekipe pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) septembra lani pa smo se odločili, da imenu dodamo še Racing.
Od tam naprej je projekt še zrasel – Factor Racing bo zdaj pokrival vse naše ekipe, pod tem imenom bodo nastopali tudi vsi športniki, ki jih podpiramo. Vsi logotipi bodo prav tako prešli pod blagovno znamko Factor Racing. Ponosen sem tudi, da smo v Sloveniji kot Factor Racing prevzeli še eno ekipo, in sicer žensko ekipo KD Rog Pika Team.
Kako težko je bilo sestaviti ekipo in zraven pripeljati vse partnerje?
Vse se je odvilo zelo hitro. Ena izmed najbolj zanimivih zgodb je povezana s Henriquejem Avancinijem. Ko sem po telefonu govoril z njegovim prijateljem, ki je uvoznik koles Factor za Brazilijo, sva prišla na idejo, da bi mu na neki način pomagali, če se želi preizkusiti še na cesti. Obrnil sem se na druge ekipe in jim povedal, da gre za zelo prepoznavno ime – da gre za kolesarja, ki ima skoraj 600 tisoč sledilcev na Instagramu, da ga podpira Red Bull, kar v tej zgodbi ni nepomemben podatek, in da je Brazilija ogromen trg.
Nekega dne sem mu v šali rekel: "Poglej, jaz imam ekipo, in če ne bo druge rešitve, imaš pri meni vedno prostor." In sva se hitro dogovorila. Sicer pa smo si pri Factorju želeli prepoznavno ime, ki bi promoviralo naša kolesa, še posebej gorska in gravel kolesa. Zdaj jih bo – in še veliko več kot to.
Paul Wright je v dresu Factor Racing že februarja osvojil naslov državnega prvaka Nove Zelandije.
Kako ste v ekipo pripeljali novozelandskega kolesarja Paula Wrighta?
Ko sem pred časom poklical Grega Hendersona, nekdanjega sodelavca iz ekipe Israel Premier-Tech, s prošnjo, da bi treniral dva fanta, mi je omenil, da ima tudi on enega kolesarja, in me vprašal, ali bi mu lahko kakorkoli pomagal. Šlo je za Paula, ki je imel v lanski sezoni ogromno smole. Vedno, ko je dobro dirkal, je imel težave s kolesom ali pa je padel. Brez teh težav bi že lani dosegel bistveno boljše rezultate in bi ga verjetno vzela kakšna druga ekipa. Paul je rekel, da potrebuje dobro opremo in da si želi tekmovati, tako da sva hitro našla skupni jezik.
Hotel sem mu pomagati, ker je ostal brez ekipe, in mislim, da nam je z naslovom državnega prvaka Nove Zelandije (osvojil ga je že v začetku februarja, op. a.) to zelo hitro povrnil. Noro! Ko sem zjutraj na telefonu zagledal novico, nisem mogel verjeti – bil sem popolnoma šokiran.
V zadnjih nekaj letih so se v kolesarstvu zgodile korenite spremembe, tudi na račun razvojnih ekip. Te so na preži za zelo mladimi kolesarji, ki jim zelo zgodaj zagotavljajo vrhunsko opremo in pogoje za trening. Kako jim ekipa, kot je vaša, lahko konkurira?
Težko. Treba je razumeti, da imajo razvojne ekipe več kot desetkrat večji proračun od nas, obenem pa mi podpiramo še 60 otrok v klubu in bomo to počeli tudi v prihodnje. Rezov v mlajših kategorijah ne bo – prej bomo dodali kaj novega. Kar zadeva samo konkurenco, ji z denarjem ne moremo konkurirati, a verjamem, da ji lahko s talentom.
Kakšen je v klubu načrt glede razvoja mlajših kategorij? Na zimskih pripravah, ki so potekale v času šolskih počitnic, je bilo res ogromno mladih kolesarjev.
Res jih je bilo veliko, kar je za klub odlično, a si želimo, da bi jih bilo še več. Hkrati si moramo prizadevati za to, da bomo imeli več podpore, saj je v slovenskem kolesarstvu – in športu na splošno – velika težava pomanjkanje trenerskega kadra. Če bi v Kranju imeli še 20 otrok več, bi jih že težko ustrezno pokrili s trenersko podporo.
Po novem so vaši kolesarji oblečeni v sive drese, od značilne zelene, ki smo jo od nekdaj povezovali s Savo Kranj, ste se poslovili. Ste imeli kakšne težave pri registraciji nove grafične podobe?
Ne, dresi so izdelani po pravilih Mednarodne kolesarske zveze. Tukaj se moram javno zahvaliti Factorju, ki nam zagotavlja res izjemno podporo – tudi na področju odnosov z javnostmi in oblikovanja. Mislim, da v tem trenutku ni veliko ekip našega ranga, ki bi imele takšno podporo. Imamo tudi notranjega oblikovalca, ki je pripravil sedem različic dresa, na koncu pa sem se jaz odločil za različico, ki jo vidite zdaj. Paul Wright ima kot državni prvak Nove Zelandije še poseben dres – belo čelado in spremenjeno grafiko na kolesu.
Kakšne cilje ste si zastavili v tej sezoni?
Predvsem realne. Naš cilj je bil, da sezono dobro začnemo na velodromu, kar mislim, da nam je lepo uspelo. S kar nekaj državnimi rekordi in državnimi prvaki smo pokazali, da je naša ekipa sposobna zmagovati in se dokazovati na visoki ravni. Imamo srečo, da sodelujemo z vrhunskimi opremljevalci – brez vrhunske opreme na vrhunski ravni preprosto ne gre. Fantom sem jasno povedal, da jim bom vzel kolesa, če ne bo zmage v ekipni vožnji (smeh, op. a.). To je bilo napol v šali, malo pa tudi zares. Cilj je bil predvsem, da skupaj treniramo in se ujamemo kot ekipa, zmaga je bila seveda želja, a ne nuja.
Prav tako smo si kot cilj zadali osvojitev naslova državnega prvaka – ni bilo bistveno, ali bo zmagal Slovenec ali kateri drug, želeli smo le, da ekipa osvoji naslov. Po zaslugi Paula Wrighta nam je to že uspelo, imamo državnega prvaka Nove Zelandije, na slovenskega pa bo treba počakati še nekaj časa, saj je prvenstvo predvideno konec junija. Paulov uspeh je še toliko večji, ker so bili na startu vsi najboljši novozelandski kolesarji. Zelo pomembna bo tudi dirka Po Sloveniji.
Avancini ima s klubom sklenjeno enoletno pogodbo, kaj pa ostali vaši kolesarji?
Nekateri mlajši imajo pogodbe tudi za daljše obdobje, z vsemi pa imamo sklenjen dogovor, da lahko odidejo, če dobijo priložnost za prestop v boljšo ekipo, se pravi v prokontinentalno ekipi ali ekipo World Tour. To je tudi moja vizija. Nikogar ne želim zadrževati.
To torej pomeni, da lahko vaš kolesar Sven Aleksander Mernik, ki je menda že okvirno dogovorjen z Ineos Grenadiers, predčasno odide, če to želi?
Da, če želi, lahko gre. Sam celo upam, da mu bo prestop uspel, ker je to samo dobro za klub. Sicer pa upam, da bomo v prihodnje zbrali dovolj denarja in sestavili ekipo, da bomo lahko vse te fante zadržali. Dolgoročni cilj naše ekipe je postati prokontinentalna ekipa. Kdaj bomo to dosegli, če bomo, ne vem, upam pa, da nekoč bomo.
Preberite še:
