Kako je eden največjih političnih škandalov zakuhal rojstvo dirke Po Franciji?

Pobudnik dirke Po Franciji je Henri Desgrange, nekdanji kolesar in urednik francoskega športnega časnika L'Auto, ki je prerasel v današnji časopis L'Equipe. To je znano.

Manj znano pa je, da je vse skupaj pravzaprav zakuhala Dreyfussova afera, politični škandal, ki je na prelomu 19. v 20. stoletje razdelil Francijo.

Spomnimo: Alfred Dreyfus, mladi francoski časnik judovskega rodu, je bil leta 1894 zaradi veleizdaje obsojen na dosmrtno izgnanstvo na Hudičevem otoku blizu Francoske Gvajane. Po dveh letih so na dan prišli dokazi, te je generalštab želel prikriti, ki so dokazovali, da je Dreyfus pravzaprav nedolžen. Vsesplošna debata o Dreyfusovi aferi je sprožila širšo razpravo o antisemitizmu in razdelila francoski narod.

Kako obdržati pozornost bralcev? Izmisliš si Tour de France!

Ena takšnih delitev se je zgodila tudi v uredništvu priljubljene kolesarske revije L’Velo, natančneje pri njenih oglaševalcih. Del, ki je nasprotoval Dreyfussovi izpustitvi, se je odločil za samostojno pot in ustanovil lastni časnik z imenom L’Auto-Velo, a ker je lastniku prejšnje revije L’Velo‘s na sodišču uspelo z zahtevo po spremembi imena, se je L’Auto-Velo moral preimenovati v L’Auto.

Manj znano ime je kajpak pomenilo tudi drastični upad prodaje, zato se je urednik revije ob rahli spodbudi mladega uslužbenca časnika Géoja Lefèvreva, s katerim sta se ravno v tistem času vrnila s kolesarske dirke od Marseilla do Pariza, v želji po ohranitvi pozornosti 20 tisoč kolesarsko naravnanih bralcev, domislil nečesa, kar v juliju pred televizorje prikuje na milijone kolesarskih navdušencev. Izvedbe kolesarske dirke Tour de France.

Kampanja se je izkazala za nadvse uspešno in učinkovito, med dirko in po njej je prodaja časnika bistveno zrasla, časnikarskega tekmeca, L’Velo, pa počasi privedla do bankrota.

Primerjava: prva dirka je imela 6 etap, 101. jih ima 21

Prva izvedba kolesarske dirke Tour de France je trajala 19 dni, a je imela le šest (ravninskih) etap. Kolesarji so morali prevoziti 2.500 kilometrov, od 60 nastopajočih (od teh je bilo kar 49 Francozov) jih je le 21 prikolesarilo do cilja.

Danes so zahteve in udeležba precej drugačni. Za primerjavo: letošnji Tour de France bo imel 21 etap v skupni dolžini 3.656 kilometrov. Na dirki bo nastopilo 198 kolesarjev iz 22 ekip. 101. Tour de France se bo začel 5. julija, v britanskem Leedsu, in se po treh etapah na britanskih tleh preselil v Francijo, kjer se bo 27. julija s sklepno etapo končal v Parizu. Kolesarji se bodo v treh tednih lahko sprostili le dva prosta dneva, in sicer 15. in 21. julija.

Najbolj "vlečejo" gorski prelazi

Legendarna francoska pentlja je bila z izjemo obdobij med obema svetovnima vojnama na sporedu vsako leto, v tem času si je veliko gledalcev in spremljevalcev našla tudi med slovenskimi ljubitelji kolesarstva. Med etapami čez gorske prelaze Tourmalet (2.114 m) v Pirenejih in sloviti L'Alpe d'Huez (1.850 m) in Galibier (2.645 m) v Alpah televizijska gledanost podira rekorde.

Ime, ki je najbolj zaznamovalo Tour de France. V pozitivnem in negativnem smislu.

Ime, ki je najbolj zaznamovalo Tour de France, tako v pozitivnem kot tudi negativnem pogledu, je prav gotovo kontroverzni Teksašan Lance Armstrong. Ta je z zgodbo o čudežni vrnitvi iz bolniške postelje, kamor ga je prikoval rak na modih, na sam kolesarski Olimp, osvojil množice, a po odkritju dopinške preteklosti hitro strmoglavil na trda tla.

Vladavina Lancea Armstronga se je začela leta 1999, do leta 2005 si je privozil sedem zmag na Touru, a lani ostal brez vseh sedmih titul. Ameriška protidopinška agencija ga je namreč že junija 2012 obtožila sistematične zlorabe dopinga, avgusta pa napovedala prepoved nastopanja in razveljavitev preteklih rezultatov, tudi sedmih zmag na Touru, in mu dosmrtno prepovedala nastopanje na tekmovanjih pod njenim okriljem.

Prevare že na prvem Touru

Zanimivo je, da so organizatorji že od nekdaj imeli nemalo težav s kolesarji, ki so do zmage želeli po lažji poti. Tako je bil denimo že na drugi izvedbi Toura diskvalificiran prvi favorit Maurice Garin, ki si je razdalje na dirki menda krajšal kar z vožnjo z vlakom.

Je napočil čas za novo najboljšo slovensko uvrstitev?

Slovenske barve bosta letos na Touru branila dva predstavnika. Kristijan Koren v dresu italijanske ProTour ekipe Cannondale – zanj bo to že peti Tour – in Simon Špilak, član ruske Katjuše, ki bosta poskusila preseči najboljšo slovensko uvrstitev na Touru, katere lastnik ostaja Jani Brajkovič. Ta je leta 2012 v skupnem seštevku končal na izvrstnem 9. mestu.