Ponedeljek, 16. 5. 2016, 7.39
7 let, 2 meseca
Primož Roglič: Ne morem verjeti, da je to Giro, jaz pa stojim na odru za zmagovalce (video)
Potem ko je Primož Roglič včeraj z izjemno predstavo na kronometru Gira, ta mu je po Luki Mezgecu in Janu Polancu prinesla tretjo slovensko etapno zmago na sloviti rožnati pentlji v treh letih, navduševal kolesarsko občinstvo, bo danes sproščeno užival v sadovih kolesarskega dela. Kolesarska karavana na Giru ima namreč prost dan.
V njem bo še kako užival 26-letni kolesar Primož Roglič. O njem danes pišejo vsi kolesarski mediji, še posebej jih navdušuje in preseneča dejstvo, da je mladenič šele pred štirimi leti s skakalnih smuči presedlal na kolo, zdaj pa suvereno obračunava z najboljšimi kolesarji na svetu. Prej je vozil zgolj za rekreacijo, a že takrat zmagoval na rekreativnih dirkah, kot sta maraton Alpe in dirka na Jošt.
Na svojem vedno bolj obiskanem blogu je zapisal, da skorajda ne more verjeti, da je to Giro d`Italia, on pa stoji na odru za zmagovalce.
Slab začetek, fantastičen konec
"Dan se ni dobro začel," začenja svoj zapis o 15. maju 2016, ki bo še dolgo okupiral njegov spomin. Ob 9. uri je odšel na ogled proge, deževalo je, tisti zadnji U-ovinek pred ciljem ga ni preveč navdušil. Sledila sta ogrevanje in protokol pred štartom, ura se je hitro ustavila na 13.20.
Odpravil se je na štart, kjer je doživel hladno prho. "Komisar na rampi je meril moje kolo in izjavil: predolgo??! KAJ?! Kot vedno v takih trenutkih nobenega našega nikjer," nadaljuje Roglič.
"Najdem enega direktorja, iz avtomobila daje rezervno kolo, na štart pridem 20 sekund, preden me spustijo. Vmes ugotavljam, sedež je prenizek, nimam bidona, preklinjam, preklinjam. Res nimaš sreče, Rogla, si mislim. V tistem trenutku sem želel samo preživeti skozi ovinke, pa bo, kar bo.
Na približno desetem kilometru proge mi z balance odleti števec, krilim in poskušam dopovedati spremljevalnemu vozilu, kaj se dogaja, a ne zgodi se nič. Nič, očitno res nimam sreče.
Neverjetno: brez števca in bidona
Vso pot sem moral odpeljati brez bidona in brez števca, jezen, gledal table za kilometre, zelo počasi vozil v ovinke. Ker sem se na klancu dobro počutil, sem sklenil, da grem na vso moč, če sem že brez števca. Na koncu sem se tako 'matral', da se mi je zdelo, da ročke na kolesu ne bodo zdržale. Hin! Bil sem dovolj hiter, da sem ušel hudemu dežju, super. Čakanje je bilo sicer dolgo in stresno, a takrat sem že naredil, kar pač sem, in izkazalo se je da sem dobro naredil, haha," je v hudomušnem slogu svoje občutke na včerajšnji etapi strnil Rogla.
To je bil za zdaj njegov najdaljši kronometer (18-kilometrskega je letos vozil na Dirki po Algavreju). Kot je zapisal, ga sploh ne moti, da je na vrhu, še posebej po dramatičnem padcu prejšnjo nedeljo, ko ga je odneslo čez krmilo ob robnik.
Boj, boj, boj!
Veseli ga, da se je "boj do konca znova izkazal za pravilno odločitev".
Danes imajo kolesarji na Giru prost dan, načrt za prihodnje dni pa ostaja enak: boj, boj, boj!
Ko življenje nagradi pogum
Zahvalil se je za čestitke in se za konec zapisa spomnil še na dogodivščino izpred nekaj let, ko je na enem od svojih prvih rekreativnih vzponov (morda je mislil na dirko na Jošt, kjer je leta 2012 zmagal in postavil rekord proge, saj je za pet kilometrov vzpona potreboval samo 16 minut in 27 sekund) štartal z izposojenim gorskim kolesom.
"Na neki način se je s tem začela moja kolesarska pot in 'ekstra kulsko' je videti, kaj fascinantnega ti življenje ponudi na poti, če le stopaš pogumno. Zdaj imam vsekakor boljšo opremo," je sklenil svoj zapis novi slovenski kolesarski junak.