Zakaj si zmagovalci v kolesarstvu zaslužijo poljub mičnih deklet?

Hostese oziroma "podium girls" ali v izvirniku "hôtesses du Tour" so atraktivna dekleta, ki ob koncu kolesarske dirke najboljšim kolesarjem pomagajo obleči zmagovalne majice v različnih kategorijah in jim na lici (usklajeno v paru) pritisnejo poljub, kar z največjim veseljem ovekovečijo vsi prisotni fotografi. To je fotografija, ki v večini primerov obkroži kolesarski svet. Zgodba s hostesami na dirkah profesionalnih kolesarjev ima dolgo brado, izvira pa z najprestižnejše kolesarske dirke na svetu Tour de France. Od tod tudi njihovo uradno ime: hostese Toura.

Zanimanje za delo hostese je precejšnje. Za Dirko po Franciji se jih vsako leto prijavi vsaj 500. Upajo na večjo prepoznavnost in dodatni zalet pri zagonu manekenske kariere, seveda pa pri tem kapne tudi nekaj denarja. Dekleta naj bi za delo na tritedenski etapni dirki zaslužila med 900 in 2.000 evri, zraven pa so deležna tudi brezplačnega prenočišča in prehrane.

Kaj počnejo hostese?

Hostese poleg podeljevanja majic in nedolžnih poljubov zmagovalcem kratkočasijo VIP-goste, ki jih povabijo sponzorji dirke, in spremljajo najboljše kolesarje, ki jih s senčniki ali zgolj svojo družbo počastijo pred štartom.

Število hostes, ki so prisotne na kolesarskih dirkah, je različno. Na francoski pentlji imajo na primer štiri – zaposli jih glavni sponzor dirke, francoska banka LCL –, na največji slovenski kolesarski dirki, dirki Po Sloveniji, pa običajno dve. Za izbor poskrbi organizator dirke, kolesarski klub Adria Mobil.

"Hostese so nadarjena dekleta in daleč od tega, da bi bile zgolj okras," meni nekdanja hostesa Kelly Riordan.

Gre za izkoriščanje žensk?

Tradicija je že večkrat sprožila odzive feminističnih skupin, češ da gre za izkoriščanje žensk, a hostese so svoje delo vedno zagovarjale kot nekaj, kar je del športne tradicije, nič pa ne kaže, da jo organizatorji dirk nameravajo izkoreniniti.

Do dela hostes je kritična tudi Laura Weislo, sodelavka kolesarskega portala Cyclingnews.com, ki meni, da je profesionalno kolesarstvo žensko zreduciralo zgolj na okras, ki se smehlja v družbi uspešnih moških.

"Ženske na televiziji v okviru profesionalnega kolesarstva vidiš zgolj takrat, ko delajo moškim družbo na zmagovalnem odru. To samo povečuje že tako veliko neenakost v tem športu," poudarja Weislova.

Drugačno mnenje ima nekdanja hostesa Kelly Riordan, ki se danes preživlja kot novinarka. "Brez hostes ne bi bilo prave podelitve. Hostese so nadarjena dekleta in daleč od tega, da bi bile zgolj okras."

Magalie Thierry, ki je kot hostesa delala na Dirki po Franciji v letih 2012 in 2013, je podeljevanje majic opisala kot velik plus. "Morda se slavnost komu res zdi zastarela, a dejstvo je, da jo javnost obožuje. Mislim, da so prav hostese tiste, ki temu šport dajejo vsaj kanček ženske note."

Zmagovalcem ne pripadajo le nagrade, uspeh in slava, ampak tudi poljubček.

Strogi pravilniki

Niso redki primeri – legendarni nemški kolesar Jens Voigt pravi, da bi lahko v vsakem trenutku naštel najmanj deset takih primerov –, ko med kolesarji in hostesami preskoči iskrica ljubezni. Ta se lahko celo tako razplamti, da se konča s sklenitvijo zakonske zveze, pa čeprav naj bi bilo druženje med hostesami in kolesarji na ta način prepovedano ali vsaj nezaželeno.

Eden takih primerov s srečnim koncem je tudi razmerje hostese Melanie Simonneau, ki se je leta 2003 na Dirki po Franciji zapletla z ameriškim kolesarjem Georgeem Hincapiejem. Ta je pozneje priznal, da ji je dvoril vso dirko. Ko so golobčkoma organizatorji prišli na sled, so hostesi nemudoma postavili ultimat: služba ali Hincapie. Dekle je izbralo kolesarja in se tri dni pred koncem dirke poslovilo od sanjske službe. Ni bilo zaman. S Hincapiejem sta se pozneje poročila, danes pa sta ponosna starša dveh otrok.

Kdo je lahko hostesa na kolesarski dirki?

Pred leti so dekleta iskali v krajih, kjer so gostili posamezne etape. Potencialne kandidatke za delo hostese so morale biti mlajše od 30 let in približno enake višine, medtem ko so danes med dirko ves čas prisotna ista dekleta.

Dandanes jih organizatorji izbirajo na podlagi individualnih ponudb ali ponudb, ki jim jih posredujejo lepotne agencije.

Tudi dobra volja, ko te ni na pretek, mora biti ena od odlik hostes.

Po pričevanjih deklet, ki so gostila kolesarje na francoski pentlji, so na avdiciji morala odgovarjati na vprašanja, kot so: ali bi lahko mesec dni kopalnico delila s še dvema dekletoma, ali bi znala pripeljati avto tudi po zahtevnejšem terenu in ali si se sposobna smehljati ves dan, tudi če si utrujena in ti ni do tega.

"Hitro sem spoznala, da to delo vendarle ni tako glamurozno, kot se komu zdi," je povedala Laura Antoine, ena od hostes na Dirki po Franciji leta 2010. Kot je dejala, je bila izbrana zaradi "svoje osebnosti, pripravljenosti na celodnevno delo brez pritoževanja ter zaradi obvladovanje angleškega in francoskega jezika".

Dekleta delajo po 12 ur na dan v vseh vremenskih razmerah. Podobno kot kolesarji torej.

Incidenti se dogajajo

Benčkova je kolesarje opisala kot izredno korektne, prijazne in vajene protokola okrog podeljevanja majic, a v novejši zgodovini vendarle najdemo nekaj incidentov, ki so se zgodili, ko se je kdo od kolesarjev spozabil in se povsem nonšalantno spravil na hosteso.

Ups, roka Petra Sagana je pred dvema letoma na dirki po Flandriji takole "pobegnila" k hostesini zadnjici. Tako kot se je to zgodilo leta 2013, ko je Slovak Peter Sagan na podelitveni slovesnosti Dirke po Flandriji eno od hostes Mayo Leye uščipnil za rit.

Poteza je sprožila val zgražanj, Sagan pa je napako skušal popraviti z ogromnim šopkom cvetja, ki ga je namenil takrat upravičeno užaljeni hostesi. Seveda so mogoči tudi "incidenti" na drugi strani.

Tako se je na primer lani na podelitvi majic za etapno zmago na Dirki po Franciji ena od hostes ravno v trenutku, ko bi morala zmagovalcu druge etape Vincenzu Niballiju pritisniti poljub, obrnila proč. Kot da bi dala vedeti, da ji ni kaj dosti do tega poljuba. Internet je ob objavi videa pregorel.