Petek, 23. 11. 2018, 10.30
6 let
POGLED
Kako je Luka Dončić očaral Američane
V prvi petini svoje prve sezone v ligi NBA je Luka Dončić navdušil predvsem z izjemno košarkarsko inteligenco, s pomočjo katere je hitro uvidel, na kakšen način velja prilagoditi igro, obenem pa spretno izkorišča dejstvo, da so tudi Američani v njem prepoznali - zgodbo.
Kar 19,3 točke, 6,9 skoka in 4,1 asistence, takšna je ob zasidranosti v prvi peterki Dallasa in zajetnem odmerku minut (33,9 minute) statistika Luke Dončića po prvi petini rednega dela sezone lige NBA. Številke, ki se jih ob zavidljivi stabilnosti ne bi branili niti izkušeni košarkarji s krepko zajetnejšim stažem v najmočnejši ligi na svetu, kaj šele 19-letni zelenci ob prvem soočenju z donedavnimi idoli s posterjev v otroških sobah in "znanci" iz videoigric.
Na svoja leta seveda ne dobi nobenega statističnega popusta, tako kot pred tem v Evropi, pa si zaradi mladosti pač ne more obetati olajšav nasprotnih obrambnih igralcev. Stalno poudarjanje njegovega najstništva in neizkušenosti je mogoče torej razumeti predvsem skozi prizmo razvojne stopnje, v kateri je, in posledično vprašanj o optimalnem dometu enega od največjih evropskih talentov v ZDA.
Košarkarska inteligenca in instinkt
A tudi če pustimo statistiko, ki jo imajo Američani sicer že od nekdaj tako neizmerno radi in so z njo okužili dobršen del košarkarskega sveta, ob strani, lahko zlahka pridemo do sklepa, da si je Donke II v svojem dobrem prvem mesecu v ligi NBA nedvomno izboril ugleden položaj. Našel je svoje mesto. Najprej je Amerika očarala njega, zdaj je on očaral Ameriko. Status tretjega izbora in dejstvo, da so Teksašani v njem prepoznali zgodbo, na kateri lahko gradijo, sta mu to zgolj olajšala.
Osrednje delo je moral opraviti sam. Začenši s treningi in svojim odnosom, nadalje pa z igro. Svojo igro? Vsekakor. Dončićeva velikanska prednost je namreč raznovrstnost. Ta mu ob nesporni košarkarski inteligenci in prirojenem ter s pozitivno predrznostjo izpiljenem instinktu omogoča prilagoditve, tako da še zdaleč ni omejen le na določen položaj ali specifične zadolžitve. Preprosto, Luka je v rekordno hitrem času "prebral" ligo NBA, hitro ocenil, kaj mu je dovoljeno in kaj ne, obenem pa v strelsko vse bolj usmerjenem okolju razvil igro, s katero mu lahko uspeva.
Koši s posebno energijo
Res je, ni organizator igre, ki bi bil prvi kreator napadov in prvi odločevalec, kdaj žogo sprožiti proti obroču. Zna pa poveljevati iz druge vrste, zna poiskati položaj za prodor in met ali pa "žogo z očmi" na atraktiven in učinkovit način spraviti do soigralca. Naslovnik teh asistenc je pogosto predvsem DeAndre Jordan, s katerim postajata uigran tandem. Obenem pa ga tudi niz napadov, v katerih zaman čaka na žogo, ali pa zgrešeni meti in izgubljene žoge ne spravijo s tira ali odvrnejo od nadaljnjih hudomušnih potez.
In ne nazadnje, Dončić je Američane očaral tudi z neustrašnostjo, energijo in s slogom igre. Tudi tamkajšnje pregovorno razvajene košarkarske sladokusce je prisilil, da od njega pričakujejo potezo več. Pričakujejo nepričakovano. Zakaj? Njegove napadalne akcije so vse prej kot enolične ali šolsko oblikovane, saj ima vselej na voljo pestro paleto rešitev. Daje vtis, da je v vsako točko (na nobeni tekmi še ni padel pod mejo desetih) vložena prav posebna energija.
Šele na začetku
Koši s posebnim navdihom. Igra s hrtom proti obroču, preigravanje z zdaj že skorajda patentiranim korakom nazaj in metom, prodor z lebdečim polaganjem, met z nagibom ob telesnem stiku z obrambnim igralcem ali pa nenadna "bomba" izza črte za tri točke. To je ob vključevanju soigralcev, pri čemer najbolj čuti, kje je že omenjeni Jordan, Dončićev slog igre.
Slog, ki je navdušil tudi Američane. Za začetek. Za začetek poti, na koncu katere naj ne bi bil več "zelenec", ki pred tekmečevo garderobo skromno čaka na dres LeBrona Jamesa in ga v torbo pospravi z navdušenjem, ki spominja na ponos tistega fantiča ob parketu, čigar oče je bil glavna "faca" pri Slovanu ali pa si je pozneje slačilnico delil z Milićem, Hukićem in Dragićem.
5