Kot mladenič že pred upokojitvijo, pri Krki druga velika priložnost

V sezoni 2007/08 se je takrat 19-letni Mirko Mulalić priključil članski ekipi Uniona Olimpije, ki je takrat igrala v evroligi. Pred tem je bil član mlajših selekcij ljubljanskega moštva, večje priložnosti v prvem moštvu pa ni dočakal. Odpravil se je na popotovanje po slovenskih klubih, vmes pa mu jo je resno zagodla poškodba stopala.

"Počili sta mi dve koščici v stopalu. Bilo je veliko različnih mnenj. Nekateri so mi svetovali, naj počakam, da se zaraste, drugi operacijo. Počasi sem se že sprijaznil, da košarke ne bom mogel več igrati. V glavi sem si že rekel: Konec je. Nato sem dolgo počival in čutil sem, da se lahko vrnem, vseeno imam košarko tako rad, da nisem želel, kar obupati. Težave so se začele na Slovanu. To je bila sezona, ko bi lahko naredil določen preskok," se težkega obdobja v svoji karieri spomni danes 26-letni Mulalić, ki je pred sezono okrepil državne prvake iz Novega mesta. Ker se ni želel predati, se je po nekaj ovinkih vrnil tja, kjer je bil njegov cilj.

Džikić ga je poklical takoj po sezoni

V dolenjsko prestolnico so ga pripeljale dobre predstave v dresu savinjskih Hopsov. Ob klicu trenerja Krke Aleksandra Džikića ni veliko razmišljal.

"Takoj po koncu prvenstva me je poklical Džikić in mi dejal, da sem mu zanimiv za nasledijo sezono. Dogovor je bil sklenjen hitro. Krkina ponudba je bila prva, potem nisem niti čakal na kakšne druge, saj je bilo igranje za Krko preveč zanimivo, zato sem ga takoj sprejel," ni kaj dolgo okleval ob klicu srbskega trenerja, ki ga je spoznal že pri Olimpiji.

"Je trener z veliko karizmo, velik perfekcionist , ki nikoli ni zadovoljen in ki te vedno spravi do meja tvojih zmožnosti, tako fizično kot psihično," pravi o trenerju, ki je nanj naredil največji vtis.

Z dobrimi igrami mu zaupanje vrača tudi Mulalić, ki se je po šestih sezonah vrnil v regionalno ligo ABA, kjer se je hitro privadil na višjo raven košarke. Po prvih osmih krogih je s slabimi devetimi točkami tretji strelec Krke, kjer skrbi predvsem za uspešne mete z razdalje.

"Pripeljali so me kot 'šuterja', kar tudi sem že vse življenje. Izkoristiti moram mete, ki jih dobim, in tako pomagati širiti našo igro," pravi o svoji igri, v kateri ima še veliko prostora za napredek.

Želi si nadaljevati v tem ritmu

Hitra prilagoditev na novo okolje in dobre igre Mulalića imajo še večjo težo ob dejstvu, da ima Krka kljub težkemu razporedu na začetku pet zmag in tri poraze.

"Verjeli smo vase že od samega začetka. Razpored na začetku ni bil lahek, vendar tako je v košarki, mogoče so nas na papirju tudi nekateri podcenjevali. Upam, da bomo v takem ritmu tudi nadaljevali, zmagali na večini domačih tekem. Bomo videli, kam nas bo to pripeljalo," je z začetkom zadovoljen 195 centimetrov visoki branilec, ki je s svojimi soigralci na kolena že spravil Cedevito in Partizan. V zadnjih dveh krogih so doživeli dva poraza, proti Crveni zvezdi in Ciboni, kar je njihovo odlično delo v prvih šestih krogih nekoliko pokvarilo.

"Nerad se izgovarjam, vendar so nam jo proti Ciboni preveč zagodle poškodbe. Manjkalo je toliko igralcev, da sploh nismo mogli normalno trenirati. V ligi ABA nimamo tako široke rotacije igralcev, nekateri mladi še niso na tako visoki ravni, da bi lahko igrali. Brez treningov izgubiš ritem in potem je seveda težko zmagati," pravi o zadnjih dveh porazih in še enkrat poudari, da to ni izgovor.

Tudi v domačem prvenstvu se bo obrnilo

Zaradi odličnega začetka v ligi ABA, v šestih krogih so izgubili le enkrat, delno trpi domače prvenstvo, kjer so Novomeščani na prvih petih tekmah že dvakrat priznali premoč.

"Slovensko prvenstvo ni tako slabo, kot si mogoče nekateri mislijo. Mogoče ni toliko zvenečih imen, vendar ima nekaj klubov igralce, ki so igrali na najvišji ravni. Slovensko ligo, predvsem prvi del, igramo zaradi mladih, da dobijo svojo priložnost. Ti igralci še ne morejo sami zmagovati, vendar trener želi spočiti nekatere igralce, kot so Booker, Hukić, Armstead. To ni ista Krka, ki igra v soboto in nedeljo. To ni izgovor. Na koncu bomo vseeno končali na prvem mestu," verjame v uspeh. Če mu lahko kaj verjamemo, je to zagotovo to, da bo do cilja prišel, čeprav bo vmes videti, da je zašel s poti. Ne nazadnje je marsikdo nanj že pozabil, a zdaj je spet tu, pri državnih prvakih.