Milić: Malce me spominja na bivšo Jugo

Mahram je klub, ki ga je med sezono okrepil Marko Milić. Trener v klubu je Memi Bečirović, ki "Milkota" dobro pozna. Skupaj bosta v prihodnjih tednih v končnici iranskega prvenstva branila naslov prvaka. Pot bo vse prej kot lahka, saj imata moštvi, ki sta ligaški del končali na prvih dveh mestih, dvakrat večji proračun. A se je "Milko", preden je spregovoril o zaključku prvenstva, najprej spomnil prihoda v Iran: "Zame je bil Iran popolna neznanka. Ko sem prišel, nisem vedel, kakšna košarka in življenje me čakata. Srečen sem, da sem v Teheranu. Vse je gromozansko. Petnajst milijonov ljudi je v mestu. Klub je dobro organiziran in je večkratni iranski prvak. Včasih se nam v megalomanskem mestu normalno pripeti kakšna avantura. Liga je specifična. Imajo zelo dobre strelce od daleč, pod košem pa so košarkarji fizično izjemno močni. Vsaka ekipa ima centra z 215 ali 220 cm. To so hrusti. Taktično in tehnično so pa slabši košarkarji. Memi obvlada stvari v Iranu. Z reprezentanco dosega uspehe. Irancem daje tisto, kar potrebujejo. Pred dnevi je prišel do druge lovorike z izbrano vrsto. Dobro se je umestil. Mene in preostale je pripeljal in nam omogočil dobre pogoje."

"Pri Saniju, kot bi stisnil na pavzo"

Pri Miliću smo vajeni zanimivih zgodb s popotovanj v tujini. Po končani karieri bi lahko spisal knjigo, ki bi bila zagotovo dobro brana, saj so njegovi opisi vedno sočni. "Vsak dan, ko se pelješ po petpasovni avtocesti, srečaš nekoga, ki prečka cesto s samokolnico. Ne manjka takšnih, ki peljejo tudi vzvratno. Iran je dežela ekstremov. Malce me spominja na bivšo Jugo. Dnevno se pri valuti izgubljajo ničle, potem izklopijo elektriko … Ljudje imajo nizke plače in ni nihče nervozen. Plača znaša približno 200 dolarjev. Vsak se po svoje znajde. So pa Perzijci izjemno ustrežljivi ljudje. Ne samo okoli kluba, tudi drugje. Vsi so izjemno prijazni. Sprva sem se bal, kam prihajam, vendar se v Teheranu, ki je velika prestolnica, počutiš kot tujec povsem varno. Ob kaosu v prometu bi ga pričakoval tudi drugod, vendar sem res izjemno pozitivno presenečen. Nobeden ti ničesar noče. Imajo tudi rigorozne kazni za prekrške," je delno ponazoril predstavo o življenju v Iranu Milić, ki dobro ve, v kakšnem predelu Irana se nahaja Sani Bečirović – član najboljše ekipe po rednem delu: "Sani je v popolni puščavi. Njihov lastnik je naredil dvorano, kot jo je denimo v Vršcu Hemofarm. Tisti kraj ima dvorano in internat, da imajo delavci nato zabavo in gledajo tekme. Sani pravi, da je tam tako, kot bi stisnil na pavzo."

Tujci so enkrat bolje plačani kot denimo v Italiji

Milić je večkrat poudaril, da je velik gurman in da v vsaki državi pridobi tudi kakšen kilogram, vendar se številke na tehtnici v Iranu niso prav nič spremenile: "Tukaj je zelo lahka hrana. Veliko je zelenjave in riža. Ni pa nikjer alkohola. Enkrat sem po zmagi hotel kupiti nekaj piva, da bi malce proslavili s fanti, vendar ob 40 različnih pivih ni bilo niti enega z alkoholom, kar je za to državo sicer razumno."

Marko je s svojimi predstavami navdušil v iranskem prvenstvu. Tudi statistika govori njemu v prid. Pod taktirko Memija odlično funkcionira in je med boljšimi posamezniki iranskega prvenstva. "Zadovoljen sem s predstavami. Memi mi zaupa. Nekaj krogov pred koncem rednega dela sem bil prvi skakalec lige, nato pa smo uvajali novinca in sem malo manj igral. Memi me pozna, saj sva delala skupaj že pri Olimpiji. Iz mene vleče maksimum. Moram potrkati, da sem fizično dobro pripravljen. Dobro sem igral tudi v Italiji, kjer sem bil nazadnje. A so se finančne pogodbe v Evropi povsem spremenile. So nizke. Rekel sem si, da bom odšel nekam igrat daleč, če bom dobil temu primerno plačilo, kajti sicer lahko igram s prijatelji v Kranju. Če ne bi bilo takšnega plačila, ne bi šel. Za primerjavo lahko povem, da imajo tujci v Iranu primerljive plače s top evroligaškimi klubi. Enako je v Libanonu. Tujci so enkrat bolje plačani kot denimo v Italiji. Če sem nekam šel, sem moral imeti razlog. Slobodan Subotić je denimo v Libanonu. Vsak si morda misli, kam je to šel. Vendar je kakovost življenja tam na izredno visoki ravni. "Piksi" pa je denimo ob plaži. Lige so tukaj kratke in dokaj kakovostne. Za nas veterane, ki nam dolge, izčrpavajoče ne ustrezajo preveč, je to dobrodošlo. Pa še kmalu bom spet doma pri svoji družini, ki jo že neizmerno pogrešam," je dejal Milič, ki ne ve, ali bo po koncu prvenstva v Iranu kariero nadaljeval v Evropi: "Nekaj stikov sem imel, vendar je še veliko vprašanje. Zdaj sem osredotočen na končnico v iranskem prvenstvu. Res je, da smo prvaki, vendar je favorit Sanijeva ekipa. Ne bomo se predali. Bom videl, kaj se bo zgodilo po iranskem prvenstvu," je še dejal za Sportal Milić in nam povsem za konec zaupal še eno zanimivost: "Tukaj v Teheranu živim v stanovanju od Papeja Sowa. To je tisti košarkar, ki sem ga takrat nokavtiral (to se je zgodilo na evroligaški tekmi med Olimpijo in Prokomom leta 2008, op. p.). Pa so me vprašali, če se ga spomnim in sem jim rekel, da se ga jaz dobro, za njega pa ne vem, če se me (smeh, op. p.)."