Petek, 20. 9. 2024, 20.00
1 mesec, 3 tedne
Nasvet za izlet v hribe (66.)
Naj planinska koča, koča na Žavcarjevem vrhu, vabi s sedemmetrsko torto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
Nedavno smo razglasili zmagovalki 10. izbora naj planinske koče, izbor je potekal v sodelovanju med PZS in siol.net. To sta za leto 2024 postali koča na Žavcarjevem vrhu ter Češka koča kot naj visokogorska koča. Prve na Kozjaku nad Dravsko dolino širša javnost ne pozna, a je med domačini zelo priljubljena. Že lani in predlani je bila v glasovanju v prvi peterki. Obiskali smo jo ob predaji priznanja in se prepričali, da je res lepo urejena, s prijaznima oskrbnikoma, dobro jedačo in lepim pogledom proti Pohorju. Le dostop do nje je manjši izziv, a naj bo to vseeno naš petkov nasvet za izlet v hribe. Ker je v visokogorju po nepričakovanem septembrskem sneženju še nekaj snega, je trenutno pohod na vrh, visok 915 metrov, tudi primernejša in varnejša izbira.
Naj planinska koča 2024, koča na Žavcarjevem vrhu.
Pohodniki najraje izbiramo gore v Julijcih, Karavankah ter Kamniških Alpah, a letos smo pogosto pozvali, da ne smemo spregledati hribov, pešpoti in planinskih koč v Zgornje Savinjski dolini in na Koroškem. Povabili smo vas tudi na Pohorje, zdaj pa vas vabimo še na sosednji Kozjak. Žavcarjev vrh (915 metrov) in koča na Žavcarjevem vrhu tik pod njim (867 metrov), kjer nam dobrodošlico zaželita Saša Popelar in Bobby Markoja, sta nedaleč od Maribora. Koča spada pod Planinsko društvo Maribor Matica, Saša in Bobby pa sta njena najemnika oziroma oskrbnika zadnje tri sezone. Ob razglasitvi nagrade sta bila presenečena in navdušena, da se je to zgodilo ravno ob 70-letnici tega planinskega doma. Bila je prva planinska postojanka na obmejnem Kozjaku. "Toliko se trudimo, za vse. Toliko energije je treba vložiti, saj nismo na Gorenjskem, ne na Pohorju, ampak na hribu, ki je od boga pozabljen," je dejala, ko so ji nedavno sporočili veselo novico. Koča je odprta vse leto ob koncih tedna, torej od petka popoldne do nedelje. Koče tik pod avstrijsko mejo sicer ne obiskujejo samo planinci, saj je dostopna tudi z avtomobilom in zanimiva tudi zaradi sezonske gostinske ponudbe. V gostinskem prostoru je 50 sedežev.
V gostinskem prostoru imajo prostora za 50 obiskovalcev.
Naziv naj planinska koča oskrbnikoma veliko pomeni, obiskovalcem sta akcijo tekom leta predstavila in jih povabila, naj glasujejo. "Eni sploh ne vedo za to tekmo. In jim poveš, da tekmujemo, smo zraven, da smo v sredogorju, da nismo kar na enem hribčku. Najprej nas je težko najti, ker smo gričevje, hribovje. Potem so oni presenečeni, ker je toliko koč. Večina jih pozna le pet, šest koč, kaj več pa ne. Odvisno od tega, kje so doma. Jaz sem vesela, ko nas najdejo tisti, ki so iz Kamnika, iz Žiri, ne samo iz naših občin Maribora, Bresternice," z nasmehom razlaga oskrbnica. "Zdaj prihaja naša sezona, smo jesensko-zimski. Kuhamo sezonske jedi, vedno so na voljo gobova juha, ričet, klobasa, štrudelj. Potem pa kolobarimo, imamo od jote do postrvi. Kar je dobro. Gledamo, kaj imajo ljudje radi. Imamo veliko pohodnikov, ki se vračajo." Dvanajstega oktobra bodo imeli rojstnodnevno zabavo ob 70-letnici koče, kot vsako leto pa januarja sledi nočni pohod (ob prvi polni luni).
Saša Markoja Popelar in Bobby Markoja o ponudbi v koči na Žavcarjevem vrhu:
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem YouTube kanalu.
Do koče je več markiranih poti, a ...
Koča na Žavcarjevem vrhu.
Kako do koče? Možnosti je več. Iz same Dravske doline iz Spodnje Selnice ali Jelovca je dve uri hoje in dobrih 600 višinskih metrov. Markirana pot iz Jelovca, kjer je moč parkirati na križišču ob glavni cesti, sicer štiri kilometre vodi po asfaltirani cesti. Nekoč je bil tu kolovoz, zdaj pa je tudi višje kar nekaj hiš. To pot je moč skrajšati, če se po tej cesti (Cesta na Žavcerja) zapeljemo do konca asfaltiranega dela. Tam je nekaj mest za parkiranje. Nato se makadamska cesta nadaljuje še dva kilometra do zadnje kmetije (Spodnji Slemen 101), kjer bi ob dovoljenju lastnikov morda lahko pustili avto. A od tam do koče je samo še slabih 30 minut zložnega vzpona.
Čeprav je pot od Šikerja v Bresterniški dolini markirana, pa nas bodo po pol ure vzpona po vlaki pričakala opozorila o zasebni posesti in prepovedanem prehodu naprej.
Nekoč najbolj priljubljeni pešpoti do koče in vrha tik nad njo pa sta bili iz doline Brestrniškega potoka. V Bresternici (od Maribora je oddaljena le pet kilometrov) zavijemo v samo naselje, mimo trgovine in sledimo tablam za Gaj. Peljemo se ob potoku. Na razcepu za Tojzlov vrh ostanemo na glavni cesti. Približno kilometer naprej se pešpot začne pri avtobusni postaji Rušnikova žaga (Spodnji Rušnik), a tu ni več možnosti parkiranja. Od tu je sicer do vrha dobra ura vzpona (510 višinskih metrov), oskrbnika pravita po najlepši poti.
Še nekaj kilometrov naprej ob Bresterniškem potoku, blizu cestne oznake 7,5 km (Šiker), pa je možno parkirati ob cesti. Tam opazimo table za lovsko kočo in Tojzlov vrh. Na drugi strani ceste, nekaj metrov nazaj, pa se prek mostička začne markirana pešpot na Žavcarjev vrh. Tabla, na kateri piše dve uri do vrha, je obrnjena narobe. Pot je sprva speljana po precej strmi vlaki, po približno pol ure pa nas na nekaj širši gozdni cesti od letos pričaka presenečenje: prehod prepovedan oziroma na lastno odgovornost, saj gre za zasebno posest, varovano s psi. In z njimi so imeli pohodniki že težave. Ta pot je sicer že več kot 50 let markirana. Nove generacije lastnikov nekaterih kmetij in parcel okoli Žavcarjevega vrha očitno pohodnikom niso preveč naklonjene.
Nekaj sto metrov prej, pri tabli za štiri kmetije, se s ceste odcepi makadamska cesta, ki vodi do same koče na Žavcarjevem vrhu (štiri kilometre in pol). Mestoma je nekoliko luknjasta, ima pa tudi nekaj razcepov, tako da tisti, ki je ne pozna, utegne nekajkrat zaviti narobe. Na google maps sicer je označena, utegne biti pa v dolini Brestrniškega potoka kar nekaj težav s telefonskim signalom in mobilnimi podatki.
Izhodišče: Jelovec (282 m)
Višinska razlika: 620 metrov
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Oktobra bodo praznovali 70-letnico koče, januarja imajo nočni pohod:
Izpred koče se nam odpira pogled na južna pobočja Kozjaka in del Dravske doline z Mariborom in Rušami. Na drugi strani doline je Pohorje. Od koče je na sam Žavcarjev vrh še 10 minut hoje, a z njega ni razgleda, saj je poraščen z gozdom.
Naj planinska koča leta 2024, koča na Žavcarjevem vrhu, je odprta od petka popoldne do nedelje zvečer.
