Preveč planinskih koč je že zgorelo, to bi lahko rešilo težavo #video

V obdobju samostojne Slovenije so po podatkih Planinske zveze Slovenije zagorele tri planinske koče. Leta 1999 je požar uničil planinski dom na Zelenici, oktobra 2017 je zaradi napake planinke, ki je v zimski sobi po pomoti prekuhavala petrolej namesto vode, ogenj pogoltnil Kocbekov dom na Korošici, novembra lani pa je stik na električni napeljavi povzročil požar in popolno uničenje Frischaufovega doma na Okrešlju.

V obdobju samostojne Slovenije so ognjeni zublji pogoltnili kar tri planinske koče. Novembra lani je pogorel Frischaufov dom na Okrešlju, manj kot dve leti prej pa Kocbekov dom na Korošici. Foto: STA ,

To so prepoznali tudi pri Zavarovalnici Triglav, kjer so se odločili, da se v 11. sezoni  vseslovenske akcije Očistimo naše gore posvetijo področju požarne varnosti v planinskih kočah. V ta namen so med 52 planinskih koč po Sloveniji, ki so se prijavile na razpis, razdelili 152 protipožarnih ampul.

Sportal Juliana Trail – nova krožna pot, po kateri boste obkrožili Julijske Alpe #video

Kot je pojasnil Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov v Zavarovalnici Triglav, so njihove izkušnje pokazale, da je v planinskih kočah kar nekaj šibkih točk, ki zmanjšujejo požarno varnost, zato je vsaka pomoč v obliki preventive več kot dobrodošla.

Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov v Zavarovalnici Triglav, pravi, da so njihove izkušnje pokazale, da je v planinskih kočah več šibkih točk, kar zadeva vidik požarne varnosti. Foto: Ana Kovač

Ne samo, da je večina planinskih domov zunaj sezone zaprtih in brez prisotnosti ljudi, ki bi lahko ukrepali v primeru požara, da je velik del planinskih objektov lesen in hitro vnetljiv, da so v marsikateri koči stara oziroma dotrajana električna napeljava in manj ustrezne kurilne naprave, težava je tudi v tem, da v bližini koč, še posebej težje dosegljivih, ni gasilske infrastrukture in zadostne količine vode, s katero bi lahko ukrotili morebitni požar.

"Vse to nas je navdalo z odločitvijo, da bi v letošnji akciji poudarek namenili požarni varnosti oziroma preventivi," je povedal Jakopič.

Sportal Čaka nas drugačna planinska sezona, prvič tudi rezervacije nočitev v kočah preko spleta

Ena od tehničnih rešitev za gašenje začetnih požarov, ki so se izkazale za precej učinkovite, so gasilske ampule, ki morajo biti nameščene na kritičnih točkah oziroma mestih, kjer je največja verjetnost, da bi lahko izbruhnil požar.

To pomeni nad električnimi omaricami, nad pečmi centralne kurjave, nad štedilniki v kuhinji, v večjih plovilih pa nad strojnico motorja.

Kako deluje protipožarna ampula?

Ampula deluje tako, da se sproži, ko temperatura tekočine v njej preseže 90 stopinj Celzija. Takrat se plini v njeni notranjosti tako razširijo, da steklo ampule popusti, gasilna tekočina pa se sprosti.

Tekočina gasi na tri načine: tako, da odvzame toploto in kisik, pri tem pa ustvari film na goreči snovi, ki preprečuje ponoven vžig. Če je ampula nameščena na višini dveh metrov, ob sprožitvi pogasi površino dveh kvadratnih metrov.

Tekočina v ampuli je neškodljiva za ljudi, živali in okolico.

Žalostni ostanki Kocbekovega doma na Korošici, ki je po usodni napaki planinke, ki je namesto vode v zimski sobi prekuhavala petrolej, pogorel do tal. Foto: Beno Karner

Gasilsko ampulo se lahko uporablja na dva načina – lahko se sproži samodejno, lahko pa njeno delovanje sproži tudi človek, ki jo v primeru požara lahko sname z nosilca in vrže čim bližje nad izvor ognja v steno ali strop.

Ampula se bo razbila, tekočina pa se bo razpršila po tlečem ognju.

Tekočino lahko tudi primešate 10 litrom vode za gašenje in s to mešanico učinkoviteje zadušite ogenj.  

Ampule Bonpet za samodejno pogasitev začetnih požarov so plod slovenskega znanja.