Sobota, 23. 9. 2017, 11.20
7 let, 2 meseca
Andraž Kirm
Najprej ga je razočaral Katanec, nato ga je prizadela Olimpija #intervju
Kaj se dogaja z Andražem Kirmom? Nekdanji slovenski reprezentant je nazadnje igral za Olimpijo, na katero nima najlepših spominov, zdaj pa je brez delodajalca že več kot tri mesece. Po šoku, ki ga je doživel pri zmajih, je potreboval kratek predah od nogometa. Najraje bi se znova podal v tujino.
Še nedolgo nazaj je bil standarden član udarne enajsterice slovenske reprezentance (71 nastopov in 6 zadetkov), danes pa je večina nogometne Slovenije nanj že pozabila. Zaveda se, da določen del krivde nosi tudi sam. Po vrnitvi v domovino, pred tem se je sedem dolgih let dokazoval na Poljskem, Nizozemskem in na Cipru, na igrišču ni predstavljal tolikšne dodatne vrednosti, kot se je pričakovala od dolgoletnega slovenskega reprezentanta. Ko je oblekel dres Olimpije, je nihal v formi in bil deležen kritik. Pričakoval je bistveno več, si to zadal kot velik cilj, a nato čez noč postal višek v klubu.
Ni odpotoval na zimske priprave v Turčijo, nato je padla v vodo selitev v Domžale. Po turbulentnem spomladanskem delu, v katerem je pomagal ekipi, mu je Olimpija dokončno zaprla vrata. Ni mu podaljšala pogodbe. Izkušeni zvezni igralec, ki najraje igra na krilnih položajih, se je znašel na nogometni borzi. Nov klub išče že več kot tri mesece, po treningih, ki jih opravlja z Domžalčani, pa zagotavlja, da še zdaleč ni rekel zadnje. V začetku meseca je dopolnil 33 let.
Nazadnje je igral za Olimpijo.
Že dolgo ni bilo nič slišati o vas. Kaj se dogaja z vašo nogometno kariero?
Treniram in čakam, da bom prejel zadovoljivo ponudbo in se pridružil kakšnemu klubu. Ker imam proste papirje, lahko čakam. Novemu klubu se lahko pridružim, kadar hočem. Mislil sem, da se bo zadeva razpletla že prej, a se žal ni. Na drugi stran se je nekaj zavleklo, pa tudi sam nisem bil zadovoljen s pogoji. Nisem želel oditi kamorkoli.
Bi lahko glede prihodnosti prišli v poštev tudi slovenski klubi?
Načeloma bolj ciljam na tujino. V Sloveniji ni veliko klubov zame. Pri Olimpiji sem bil tako razočaran, da sem skeptičen glede tega, da bi igral v Sloveniji. Pri Olimpiji nisem bil razočaran nad tem, da niso računali name. To ni bilo prvič, verjetno ne bo niti zadnjič. Bil sem pa globoko razočaran nad odnosom. To me je zabolelo.
Nisem odšel na priprave, nobeden se ni pogovoril z menoj. Takrat sem se dogovarjal z Domžalami, saj so mi pri Olimpiji pozimi rekli, da ne računajo več name. Bil sem že praktično dogovorjen z Domžalami, a me potem na Olimpiji niso pustili, čeprav sem jim bil pripravljen iti na roko in jim pustiti nekaj denarja. Takrat 14 dni sploh nisem imel treningov. To je bilo največje razočaranje v moji karieri.
Čeprav niste opravili priprav v Turčiji, ste spomladi vseeno dočakali priložnost za nastop.
Tista pomlad je bila katastrofa. Na koncu smo bili lahko še srečni, da smo prišli v finale pokala, v prvenstvu pa osvojili tretje mesto. Glede na to, kaj se je dogajalo, si tega nismo zaslužili. Oziroma si drugi tega niso zaslužili.
Vrata Olimpije so se mu zaprla po koncu sezone 2016/17, čeprav se je z odhodom spogledoval že pozimi.
Bomo videli, kaj bo zdaj. Zaradi tega, kar se mi je zgodilo pri Olimpiji, sem čakal. Nisem se hotel ponovno zaleteti. Do pred kratkim niti nisem pogrešal veliko nogometa. Imel sem polno glavo vsega. Bil sem razočaran, šel sem čez to in se zasitil vsega. Potreboval sem čas zase.
Zdaj se definitivno počutim pripravljenega. Bilo bi mi žal končati kariero. Na visoki ravni bi rad igral vsaj še nekaj let. Upam, da se bo čimprej razpletlo in bom našel klub. Ni prijetno. Čutim, da imam še dosti rezerve in lahko dam nogometu še veliko. Zato moram začeti igrati čimprej.
Selektorju Srečku Katancu zameri, da mu ni pojasnil razlogov, zaradi katerih je izpadel z reprezentančnega seznama.
Odkar ste se vrnili v domovino, vam ne gre vse po načrtih.
Res je. Po vrnitvi me ni več v reprezentanci. Pa ta zgodba z Olimpijo … Tako je pač izpadlo.
Kar se tiče reprezentance, ni bilo prijetno, da sem izpadel skoraj čez noč. Selektor Srečko Katanec mi ni povedal prav nič. Vem, da nisem bil v dobri formi, tudi rezultati so bili takšni, a glede na to, da sem nekaj naredil za reprezentanco, bi si zaslužil vsaj klic ali kaj podobnega.
Glede na to, da je selektor takrat javno izjavil, da nisem v formi in ne računa name, bi lahko to najprej povedal meni, potem pa ostalim. A vsak ima očitno svoj način. S tem se moram pač sprijazniti.
So vam motivacijo, da bi še igrali vrhunski nogomet, v zadnjih tednih dvignili zlati košarkarji?
Ko gledaš take tekme in ko vidiš, kako jim uspeva, sem se takoj spomnil na našo Afriko. Na tisto, kar smo naredili (nastop na SP 2010 v Južni Afriki, op. a.) pred sedmimi leti. Takšni spomini so lepi in te ženejo naprej. Dober rezultat, predvsem pa dobra klapa, ki smo jo imeli takrat.
Takšno kot naši košarkarji, ki so spet povezali narod. Zdaj govorijo vsi o tem. Sloveniji manjka ta mentaliteta. To nas povezuje. Slovenci smo pravi športni fenomen, o tem sem se nedavno pogovarjal z ženo. Zraven smo skoraj v vseh športih, čeprav smo majhni. Prav neverjetno je, kaj vse smo naredili!
Zadnjo tekmo za Slovenijo je odigral pred poldrugim letom v Belfastu, ko je Slovenija izgubila prijateljsko tekmo s Severno Irsko.
Torej še niste rekli zadnje v nogometu?
Lahko bi se tako izrazili. Dobro se počutim. Glede na to, da sem treniral sam, me to žene naprej. Tudi pozimi, ko sem prišel na priprave z Olimpijo, sem imel najboljše rezultate. S tega vidika vidim, da bi še lahko igral nogomet. Moram pa se tudi zahvaliti trenerju Domžal, s katerim sem se domenil, da lahko teden dni treniram z njimi. Imajo zelo korekten odnos do mene.
Ko malce spremljam dogajanje v drugih državah, opažam, kako se v tujini vsi igralci na starejša leta vračajo domov. Odigrajo še leto ali dve, nato pa prevzamejo kakšne funkcije v klubu. Tega v Sloveniji ni. A naše nogometaše povsem razumem, zakaj se ne vračajo, saj si v Sloveniji bolj kritiziran kot v tujini. Če bi pri nas igralo še več reprezentantov, bi se bolj ukvarjali s kritikami kot pa tem, da bi bili cenjeni.
Zelo rad se spominja nastopov Slovenije na SP 2010.
Razmišljate o tem, da bi ostali tesno povezani z nogometom tudi takrat, ko boste pospravili nogometne čevlje v kot?
Seveda razmišljam. Ne bi še rad prenehal igrati nogometa. se pa v prihodnosti vidim kot trener. Na Nizozemskem (med letoma 2012 in 2014 je igral za Groningen, op. a.) sem bil navdušen nad njihovim delom z mladimi. Vse deluje brezhibno.
Te izkušnje bi rad prenesel na mlade slovenske nogometaše. Imamo veliko kakovosti pri mladih igralcih. Ni velike razlike z nizozemskimi sovrstniki. Je pa razlika v delu z mladimi od začetka. Če bi slovenski fantje igrali na Nizozemskem, bi se že prodajali po največjih klubih, tako kot se Nizozemci. O tem sem prepričan. V Sloveniji manjka izobraženih trenerjev.
Pet najlepših golov 9. kroga: