Bal se je, da nikoli več ne bo hodil

Z dobrimi nastopi v prvi švicarski ligi je Džengis Čavušević že nekaj časa opozarjal nase in pred časom le dočakal klic selektorja Slaviše Stojanovića. Sredi oktobra, na nesrečni kvalifikacijski tekmi proti Albaniji v Tirani, je debitiral in odigral prve in žal za nekaj časa tudi zadnje minute v izbrani vrsti. Konec oktobra se je namreč huje poškodoval. Po operaciji kolena ga čaka dolgo okrevanje, ki je že v polnem teku. ''Skoraj natanko en mesec je minilo od operacije. Ta je uspela, vse je šlo po načrtih. Zdaj je za mano en mesec terapij, lahko že hodim brez bergel. Za mano je tudi prvi trening v fitnesu, počasi vse bolj obremenjujem desno nogo. Me pa seveda čaka še veliko truda, preden bom povsem okreval. Delam s polno paro, ni lenarjenja,'' se je iz Švice, kjer je v teh dneh zapadlo že kar nekaj snega, ki očitno prihaja tudi k nam, sporočil napadalec, ki je pred dnevi dopolnil 25 let. ''Prvi teden po poškodbi je bil grozen. Ni bilo prijetno. Imel sem občutek, da nikoli več ne bom mogel hoditi. Zdaj gre na bolje. Noge seveda še ne morem povsem stegniti, koleno je otečeno, a pretiranih bolečin ni več,'' je še dodal.

Kdaj se bo vrnil tja, kamor spada – na nogometne zelenice -, še ne ve. Je pa jasno, da ga čaka še kar nekaj mesecev okrevanja. ''V klubu smo se že pogovarjali o tem, na koncu pa bo seveda imel glavno besedo zdravnik. Nekje od pet do šest mesecev naj bi trajalo okrevanje. Morda manj, morda malce dlje. Mogoče bom pripravljen za kakšno tekmo v zaključku sezone, čeprav morda ne bi bilo dobro tvegati za tri, štiri tekme in bi bilo najbolje, če se povsem pripravim za novo sezono. Moja tiha želja pa gotovo je, da bi se vrnil že v tej sezoni,'' je razkril napadalec švicarskega prvoligaša St. Gallena. ''Trener mi je v šali zabičal, naj bom do 20. maja, ko je na sporedu finale pokala, nared, ker me bo potreboval. Bomo videli,'' je skozi smeh še dodal nekdanji član Domžal, ki se je v Švico preselil pred slabimi tremi leti. Čeprav ne igra, pa je jasno, da je njegov delavnih v zadnjem času naporen. ''Še bolj, kot če bi igral. Dvakrat na dan imam fizioterapijo, zjutraj in popoldne. Delam tudi vaje v bazenu. Je naporno, a mi ni težko. Naredil bom vse, da bom okreval in se vrnil pripravljen,'' je odločen. Želel si je, da bi rehabilitacijo opravil v Sloveniji, a so v klubu zahtevali, da ostane pri njih. ''Za mesec dni bom sicer skočil domov in delal pod nadzorom Khalifa Nassifa (reprezentančni fizioterapevt, op.p.), a se bom potem spet vrnil, ko se ekipa začne pripravljati na drugi del sezone. Sredi januarja naj bi že pričel z lahkotnim tekom. Zadovoljen sem, kako poteka okrevanje v Švici. V klubu so vrhunsko poskrbeli zame, za kar sem jim seveda zelo hvaležen,'' je še povedal Čavušević.

Takoj po tem, ko je poškodoval, je začel z zbiranjem informacij. Tistih, ki so mu želeli pomagati, ni bilo malo. ''Stopil sem v stik z nekaterimi igralci, ki so imeli podobne težave. Danijel Brezič se mi je celo sam ponudil za pomoč. Pogovarjal sem se tudi z Josipom Iličićem, ki se je v Palermu pogovarjal s soigralci, ki že imajo izkušnje s takšno poškodbo. Zbral sem kar nekaj informacij. Hvaležen sem vsem, ki so mi pomagali. Povsem sem se že sprijaznil s tem, kar me je doletelo. Sem veliko bolj samozavesten, kot sem bil takoj po poškodbi. Vse skupaj sem dojel kot nov izziv, kot novo pot. Vseskozi imam v glavi le to, kako se čim bolje pripraviti za povratek,'' je še povedal napadalec, ki se je letos preselil v St. Gallen, ki ni prav veliko oddaljen od Wila, kjer je igral nogomet pred tem. Zato ne preseneča, da se ni selil. ''V Willu se veliko družim z nekdanjim soigralcem Markom Muslinom, ki je še vedno član mojega nekdanjega kluba. On in njegov soproga sta mi bila v veliko pomoč v teh težkih časih in sta mi še vedno. Zahvalil pa bi se seveda tudi številnim drugim, ki mi stojijo ob strani. Od zdravnikov, fizioterapevtov in vseh ljudi v klubu. Najbolj pa seveda staršem in družini,'' je za konec še povedal Čavušević.