Sreda, 17. 10. 2012, 21.32
8 let, 7 mesecev
Dedić: Kritike upravičene, očitki o borbenosti še zdaleč ne
''Pozno v noč sem si ogledoval posnetek tekme proti Albaniji. Za nami je težka noč. Res so bili Albanci konkretnejši, a lahko bi se izšlo tudi drugače. Na žalost smo v obdobju, ko nič ne gre po naših načrtih. Vselej puščamo srce na igrišču, tudi včeraj je bilo tako, borili smo se do zadnjega atoma moči, pa se spet ni izšlo,'' je skorajda natanko 24 ur po bolečem porazu v Tirani povedal Zlatko Dedić. Zaveda se, da je razočaranje v Sloveniji ogromno, čeprav utripa javnosti za zdaj še ni uspel zaznati. ''Ne, saj sem bil cel dan na poti, lahko pa si predstavljam, kako je. Mediji in javnost imajo pravico, da nas kritizirajo. Nismo dosegli tistega, kar smo pričakovali. Kritike so upravičene,'' je povedal 28-letni napadalec. Javnost zahteva spremembe, najbolj je na udaru selektor Slaviša Stojanović. Ne manjka niti tistih, ki zahtevajo tudi spremembe v igralskem kadru. Tudi naš sogovornik se kritik ni ognil. Pa čeprav gre za nogometaša, ki vselej pusti srce na igrišču in je med najbolj borbenimi, ki je zabil nekaj pomembnih golov, in je pravi profesionalec. Tak, ki pred mikrofone stopi vedno. Tako po veličastnih zmagah kot po bolečih porazih, kakršen je bil torkov. ''Seveda ni lepo, ko slišim kritike na moj račun. Lagal bi, če bi rekel drugače. A te so sestavni del športa. Lahko je uživati, ko daš odločilen gol proti Rusiji. Takrat je lepo biti nogometaš. A pridejo tudi dnevi, kot so zdajšnji. Ko je vse veliko bolj črno. To je pač nogomet. Sam sem dovolj izkušen in sem v življenju dal skozi marsikaj, da se tega dobro zavedam,'' je povedal strelec zlatega zadetka iz leta 2009 proti Rusiji v Ljudskem vrtu, ki je Slovenijo popeljal na svetovno prvenstvo.
Konec sanj o SP? Ne, ne in ne
Nato je opozoril: ''Sam najbolje vem, da na vsakem zboru, treningu in tekmi od sebe dam vse. Vselej se borim za barve Slovenije do zadnjega atoma moči. Enkrat gre, drugič ne, a borbenosti mi nihče ne more očitati. Vedno se trudim po svojih najboljših močeh. Podobno lahko trdim tudi za preostale reprezentante. Na zadnjih tekmah smo se borili, a enostavno se nam ne izide prav nič. Pride obdobje, ko hočeš poslati predložek, pa žoga konča v mreži, včasih pa se dogaja, da trikrat zatreseš vratnico, a gola ne dosežeš. To je nogomet, to je življenje.'' Po štirih tekmah je Slovenija pri dnu kvalifikacijske skupine E. Stanje ni rožnato, česar se zaveda tudi naš sogovornik. ''Pogled na lestvico je zelo neugoden. Zelo boli predvsem, ker smo izgubili tekme, ki jih ne bi smeli. Premagale so nas nekatere ekipe, ki niso boljše od nas. Vsi se dobro zavedamo, česa smo sposobni, zato so slabši rezultati toliko bolj boleči. To je ekipa, ki je pred dvema letoma igrala na svetovnem prvenstvu, in to zelo dobro, zdaj pa ne moremo premagati Albanije. To je to, o čemer sem govoril. Ko ti ne gre, ti ne gre,'' ugotavlja napadalec Bochuma, ki se ne strinja z ugotovitvami, da je sanj o nastopu na svetovnem prvenstvu v Braziliji konec.
''Ne, ne in ne. Seveda smo v zelo neugodnem položaju, to je jasno vsem. Ni pa še konec. Dokler obstajajo teoretične možnosti za uspeh, se ne bomo predali. Nogomet je tudi po porazu v Tirani še vedno nogomet. Vsak nasprotnik je premagljiv. S temi fanti smo dali marsikaj skozi, prepričan sem, da bomo tudi tokrat pokazali pravi obraz. Izhod iz krize pa je le en. Vsak bo moral delati še bolj na tem, da se vrnemo iz krize. Porazi morajo biti motiv za še boljše in še trše delo. Verjamem, da se bo vse skupaj že na naslednji tekmi zasukalo v drugo smer,'' ugotavlja Dedić in za konec dodaja: ''Zdaj je potrebno imeti trezne glave. Ne smemo preveč dramatizirati. Vsi moramo biti maksimalno podrejeni zgolj enemu cilju. Da na naslednjih tekmah začnemo zmagovati.'' Trezno razmišljanje nogometaša, ki sodi med najbolj izkušene v tej reprezentanci. Doslej je zbral 43 nastopov in zabil osem golov. Bil je zraven, ko je bila ekipa v podobnem položaju, kot je zdaj. Prisoten je bil tudi, ko je doživela najbolj bleščeče trenutke zdajšnje generacije. Pravi, da na koncu tunela sveti luč. Verjamemo in upamo, da se ne moti.