Anonimnež, ki trka na vrata Srečka Katanca

Nogometno pot je začel pri Celju, med člani je v prvi slovenski ligi debitiral, ko je bil star 19 let. Po treh letih je prestopil v Koper, leto pozneje se je, po 89 nastopih in osmih zadetkih v slovenskem prvenstvu, prvič preselil v tujino.

Odšel je v Grčijo, okrepil tamkajšnjega prvoligaša Panthrakikos Komotini, a zaradi igric v ozadju tam igral bolj malo. Zato se je že po pol leta odločil, da se preseli v poljsko drugo ligo. Odšel je v GKS Tyhcy.

"Naredil sem dva koraka nazaj, bilo mi je težko. Pred tem sem igral proti Panathinaikosu in Olympiakosu, kar naenkrat pa prišel v tekmovanje, v katerem nisem poznal nikogar. A ko zdaj pogledam nazaj, je bila to sijajna poteza," le tri leta po odločitvi, po kateri je šla njegova nogometna pot strmo navzgor, pravi Denis Popović.

Naredil je dva koraka nazaj

V le treh mesecih je v 13 nastopih v novem klubu zabil kar sedem golov in sledil je odhod na bolje. Ostal je na Poljskem in tudi v drugi ligi, a Olimpia Grudziadz je bil klub, ki je bil veliko bolj ambiciozen. "Priporočil mi ga je Milan Anđelković, ki mi je rekel, da gre za zdravo nogometno sredino, v kateri bom lahko napredoval. Prav je imel," se spominja 187 centimetrov visoki vezist.

Obdobje v Olimpii Grudziadz (pri 1:20 gol s sredine igrišča):

V Grudziadu je ostal eno leto, bil izbran za najboljšega tujca druge poljske lige, bil najboljši podajalec tekmovanja in po le 33 tekmah, v katerih je dosegel sedem golov in prispeval kar enajst podaj, naredil nov korak na bolje. Na vrata je potrkala Wisla iz Krakova. S 13 naslovi državnega prvaka prav gotovo velikan poljskega nogometa, ki ima malo morje navijačev.

Je Rusija postala obljubljena dežela za slovenske nogometaše?

V Rusiji igra tudi Bojan Jokić. Foto: Getty Images Ne samo Popović, v najboljši ruski ligi igrajo še trije slovenski nogometaši. Bojan Jokić, dolgoletni slovenski reprezentant, je po novem član Ufe. Nejc Mevlja, ki se v reprezentanci uveljavlja v zadnjem času, od poletja igra za Rostov. Občasni reprezentant Gregor Balažic je v začetku leta prestopil v Ural.

"Z nobenim še nisem navezal stikov, a verjamem, da jih bom. Ko bomo igrali med seboj, si bomo izmenjali telefonske številke in se povezali. Tako, kot je po navadi. Podobno je bilo tudi na Poljskem," je o rojakih povedal Popović.

V največjem poljskem klubu je spoznal, kaj je to pritisk

"Že v drugi poljski ligi mi je bilo všeč, zelo zanimiva je navijačem in javnosti, prav tako so dobre tudi plače, a prihod v Wislo je bil nekaj povsem novega. Klub ima ogromno navijačev, štadioni so bili polni, v mesto sem se takoj zaljubil. Finančen preskok je bil prav tako velik, še najbolj pa sem se razveselil dejstva, da sem prišel v ekipo, ki je gojila slog igre, kakršen mi ustreza," je obdobje, ki ga je prebil v glavnem mestu Poljske, opisal Popović.

V dresu Wisle iz Krakova. Foto: Twitter - Voranc "Slabo je bilo le to, ker ekipa ni bila tako dobra, kot je bila v preteklosti. Denarja je bilo manj, nogometašem v klubu niso mogli več nuditi 300, 400 tisoč evrov na leto, kot se je dogajalo prej, zato denarja za nakupe kakovostnih okrepitev ni bilo, kar se je poznalo tudi na igrišču. Navijači, vajeni zmag in lovorik, pa tega seveda niso mogli sprejeti. Še vedno so zahtevali zmage, še vedno so verjeli v lovorike, zato je bilo nekajkrat kar napeto. A tudi to mi je koristilo. Naučil sem se, kako je, ko igraš pod pritiskom," pravi izkušeni vezist, ki se dobro znajde povsod v osrčju zvezne vrste, a najraje igra tam, kjer lahko pokaže svoje bogato nogometno znanje. Tam, kjer lahko podaja in zabija gole.

Mojstrski gol moskovskemu Spartaku:

Tik pred zdajci je naredil nov korak naprej

Po letu in pol je Wisli pomagal v slovo in začel pisati novo zgodbo. Tik pred koncem zimskega prestopnega roka v Rusiji se je konec februarja letos preselil v FK Orenburg. "Praktično v zadnjem trenutku smo se dogovorili in moram reči, da sem zadovoljen. Sicer sem tukaj šele dobra dva meseca, a lahko rečem, da sem zadel v polno," pravi 187 centimetrov visoki nogometaš, ki je po prihodu v Rusijo odigral štiri tekme.

Na prvih dveh je na igrišče vstopil s klopi in pri porazu proti moskovskemu Spartaku z 2:3 poskrbel za evrogol, se na naslednjih dveh tekmah preselil v začetno enajsterico in na zadnji tekmi zadel pri zmagi nad ekipo Terek Grozni z 2:1.

"Avantura se je lepo začela, a bolj kot moja osebna statistika me trenutno zanima samo to, da obstanemo v ligi. Prepričan sem, da nam bo uspelo. Vsi v klubu smo prepričani, da bomo obstali. V naslednjem krogu igramo proti Tomu Tomsku, ki je zadnji. Potem nas čaka še neposreden obračun z ekipo Krila Samarov, ki bo verjetno odločilen v boju za obstanek," je nalogo, ki je pred njim in soigralci, predstavil Popović.

Pokrovitelj je svetovno znano podjetje

Pokrovitelj kluba je Gazprom. Foto: Reuters FK Orenburg prihaja iz istoimenskega mesta z nekaj več kot pol milijona prebivalcev, ki leži ob reki Ural, približno 1500 kilometrov jugovzhodno od Moskve. Ustanovljen je bil leta 1976, tekme igra na štadionu, ki sprejme 7.500 gledalcev, a se bo kmalu preselil na novega, ki se že gradi.

V tej sezoni sploh prvič nastopa v elitni ruski nogometni ligi. Pred tem je igral v nižjih ligah. Njegov glavni pokrovitelj je Gazprom. Eno izmed najmočnejših ruskih podjetij, ki spada med vodilne proizvajalce zemeljskega plina na svetu.

Zanima ga le obstanek v ligi

Orenburg do konca sezone sicer čaka še sedem tekem. Trenutno je na 14. mestu v ruski premier ligi, ki jo sestavlja 16 klubov. Če bo tako ob koncu sezone, Popovića s soigralci čakajo dodatne kvalifikacije za obstanek. Do 12. mesta, ki zagotavlja obstanek takoj, Orenburg zaostaja za pet točk.

V majici Orenburga. Foto: Twitter - Voranc "Vsaj v dodatne kvalifikacije se nam bo prav gotovo uspelo uvrstiti, v to sem prepričan. Verjamem pa tudi, da se lahko dokopljemo do mest, ki obstanek nudijo takoj. Najboljša ruska liga mi je všeč. Še naprej bi rad igral v njej, prav tako se zelo dobro počutim v klubu," pravi Popović, ki je z zdajšnjim delodajalcem podpisal dve in polletno pogodbo.

"Kaj in kako naprej, ne vem, trenutno me zanima samo obstanek v ligi, v katero sem prišel. Sem pa ambiciozen in verjamem, da še nisem rekel zadnje. Da bom naredil še kak korak naprej. Prihajam v najboljša leta. Vem, koliko zmorem in koliko sem vložil v to, da uspem, zato sem optimist. Samo, da bom zdrav," si je zaželel naš sogovornik, ki do zdaj še nikoli ni bil član nobene izmed reprezentančnih selekcij.

Gol Tereku Groznemu:

Sanja o reprezentanci, a se z njo ne obremenjuje

O tem, ali v prihodnosti pričakuje klic selektorja Slovenije Srečka Katanca, ni želel preveč govoriti. "Ne vem, o tem, ali si zaslužim vpoklic, naj govorijo drugi. Seveda pa bi si tudi jaz želel, da bi nekoč zaigral za Slovenijo," je bilo vse, kar je povedal.

Mi lahko razkrijemo, da je selektor že razmišljal o njem, čeprav do pred kratkim za Popovića sploh ni slišal, in prav zanimivo bo videti, ali se bo čez dober mesec, ko bo razkril imena, na katera bo računal na naslednji tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018 junija proti Malti, spomnil tudi nanj. Če bo držal obljubo, ki jo je dal, in bo priložnost ponudil le tistim, ki v svojih klubih igrajo, bi Popović v naslednjih tednih utegnil dočakati selektorjev klic …