Ferguson in Mourinho: kaj pomaga prijateljstvo, če bo eden izpadel

Med poplavo španskih "el clasicov", prihodnji nas bo razvajal v soboto, misli nogometnih zaljubljencev počasi, a zanesljivo uhajajo k torku. Dokaz več, s kakšnim dogodkom bomo imeli opravka. Z mogočno izvedbo nogometnih mojstrov na zelenem odru "gledališča sanj" v Manchestru. Nastopila bosta velikana, ki ju druži več, kot bi marsikdo pomislil. O tem, kdo bo vztrajal na lovu za evropsko krono vsaj še marca, se bosta resno "pogovorila" Manchester United in Real Madrid. Pri tem ne bosta skoparila z močmi, ampak razkazala vsa orožja, ki jih v danem trenutku premoreta. Na vrsti bo povratni dvoboj, ki ne ponuja več popravnega izpita. Če se je prva bitka v Madridu razpletla brez zmagovalca, Otočani pa so zaradi doseženega zadetka (1:1) Santiago Bernabeu vseeno zapuščali z nasmehom, si v torek ne sme nihče privoščiti spodrsljaja. Že najmanjša napaka bi bila usodna, klub pa bi plačal strašansko ceno. Slovo od Evrope, dodatnega zaslužka in blišča, zvestega zaveznika oboževane lige prvakov.

Čarobni svet Manchester Uniteda in Real Madrida združuje fenomen Cristiana Ronalda, ki mu v torek na štadionu, kjer je pretočil mnogo srečnih solz, ne bo lahko. V boj, čeprav vsak o vsakem ve domala vse, pa se bosta spustila še prijatelja, ki spoštujeta drug drugega, prav tako pa rada poklepetata. Sploh če je prisotna še steklenica izbranega vina. A o tem pozneje. Strategoma zaradi bogatega seznama presežkov ploska ves nogometni svet. Enemu se čudi, kako lahko vzdrži na enakem delovnem mestu tako dolgo, drugemu pa, s kakšno lahkoto osvaja naslove v najmočnejših ligah, pa tudi tem, kako drzno in hrabro lahko opleta s prsti ter jezikom. Če bi evropski naslov osvojil še z Realom, bi na vrh popeljal že tretji različni klub. To pa bi bilo nekaj, kar bi lahko obveljalo kot rekord za vse večne čase.

Mourinho: Prosim, ne me označiti za arogantnega

Po treh tednih se bosta torej vnovič srečala trenerja, ki jima na svetu ni para. V Madridu sta se razšla s "prijateljskih" 1:1. Že prej sta pravilno sklepala, da bo odločilna druga tekma v Manchestru.

Vsak je velemojster na samosvoj način. Morda so besede Joseja Mourinha, s katerimi se je angleški javnosti po službenem prihodu v London predstavil kot poseben trener, "special one", kar na mestu. Od takrat je minilo že devet let, pa njegov fenomen in lovorike še vedno polnijo naslovnice. "Prosim, ne me označiti za arogantnega. Navsezadnje sem evropski prvak (k Chelseaju je prišel, ko je s Portom osvojil ligo prvakov, op. p.) in mislim, da sem poseben," je takrat dejal in dvignil tlak tekmecem. A podobno bi lahko opisali tudi neuničljivega Alexa Fergusona, ki vodi Manchester United že neverjetno 27. leto. Zapored, da ne bo pomote. In vedno bolje, če ne vsaj enako uspešno. V zadnjih letih je vladar angleškega prvenstva. Sploh ko je Otok zapustil Mourinho. Močno si je oddahnil, ko ga je Roman Abramovič leta 2007 odpustil. Takrat je Chelsea dvakrat zapored postal angleški prvak. A bogati Rus je pač želel evropski naslov. Domači mu niso več zadoščali, nato pa vnovič največkrat končali v rokah "rdečih vragov". Ko je Abramovič odpustil "čarovnika" iz Setubala, je bil "Fergie" v šoku. Prijatelju je sporočil, da mu želi vse najboljše, da pa ne ve, kaj bo zdaj naredil s toliko vina. Takrat so privrele na dan podrobnosti o njunem posebnem odnosu, ki ga rada začinita z nazdravljanjem. Pri tem odigrajo pomembno vlogo vrhunska vina.

Ferguson se ob njem počuti ranljivega

Škot ga je leta 2007 hotel obdariti s steklenico francoskega vina, a je Mourinho le tri dni pred derbijem na Old Traffordu izvedel, da ni več trener Chelseaja. Škot je darilo vseeno prihranil in ga "posebnemu" izročil poldrugo leto pozneje, ko je Mourinho v gledališču sanj gostoval z milanskim Interjem.

Mourinho se je sredi februarja, ko sta se v ligi prvakov v Madridu srečala Real in United, odločil, da mu bo prinesel znamenito portugalsko rdeče vino Barca Velha. Zanimiv izbor, še posebej zaradi (naključne) povezanosti imena s klubom, ki Mourinhu, čeprav je tam na začetku kariere sodeloval z Bobbyjem Robsonom in pridobival izkušnje, ni najbolj všeč. Govorimo seveda o Barceloni. Mourinho zelo spoštuje Fergusona. Na Otoku ga je večkrat javno naslavljal s spoštljivim izrazom šef, po drugi strani pa Škot, ki z njim nima pozitivnega razmerja na medsebojnih srečanjih, daje slutiti, da se ob njem počuti ranljivega in se ga kar malce boji. Ko sta se leta 2005 v ligaškem pokalu pomerila Chelsea in Man Utd, z 2:1 so zmagali Londončani, je po tekmi Ferguson obiskal pisarno Mourinha in se zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru. Seveda ob steklenici vina, ki jo je pridodal Mourinho, ki pa trenerju Man Utd ni bila pretirano všeč. Zaradi takratne anekdote o neposrečenem izboru vina, Škotu sploh naj ne bi teknil, mu je Mou obljubil, da bo ob naslednji priložnosti – Chelsea je gostoval na Old Traffordu, in to ravno na njegov rojstni dan – prinesel odlično portugalsko vino. Tako je tudi storil in tradicija obdarovanja je prerasla v trdno vez. Izbirajo se redka in dragocena vina. Najboljša, kar obstajajo. Podobno tistemu, s čimer Ferguson in Mourinho razpolagata na nogometnem polju.

Pred torkovo tekmo bo vino prinesel Ferguson, ki je o tem, da mora izbrati dobrega, spregovoril že takoj po žrebu. Takoj je vedel, da bo z vinskim prijateljem preživel prijetne trenutke ob kramljanju o nogometu in še čem. Pred srečanjem ga bo presenetil v hotelu, nato pa bo sledilo vsaj 90 minut torkovih užitkov na igrišču, ki jih bo z zanimanjem spremljal nogometni svet. "Pri Joseju mi je najbolj všeč, da se lahko šali tudi na svoj račun ter razlikuje tisto, kar se dogaja na igrišču, s tistim, kar se dogaja ob njem. Lahko izgubi tekmo, a se boš z njim po tekmi lahko še vedno pogovoril o vsem," ga je pred štirimi leti opisal Ferguson. Mourinho, v rojstnem Setubalu bodo po njem poimenovali mestno ulico, ga je prvič na to, da v sebi nosi nekaj več od le povprečnega trenerja, spomnil leta 2004. Takrat je s Portom izločil Man Utd, in to s spektakularnim zadetkom Costinhe v zadnji minuti dvoboja na Old Traffordu. Mourinho ga je proslavil na kolenih v blatu, Ferguson pa je prepoznal, da je imela opravka s tekmecem, ki bo močno zaznamoval moderno zgodovino nogometa.

Pred torkovo tekmo je Mourinho pod večjim pritiskom, saj bi v primeru hitrega evropskega izpada ostal brez načrtovane lovorike, brez katere bi bilo razočaranje navijačev ob že domala izgubljenem španskem naslovu nepojmljivo. Ferguson je skoraj že rezerviral angleški naslov, Realu pa se nasmiha le pokalni. Le simbolični. Liga prvakov bi bila pravi zalogaj. Sploh v primeru Reala, ker bi bil jubilejni deseti. In spet rekordni. Mourinho bi postal edini, ki bi jo osvojil s tremi različnimi klubi. In Ferguson bi mu od srca čestital. Najprej pa ga mora "Mou" izločiti. O tem, ali mu bo uspelo, je najbolje, če se prepričate sami. V torek zvečer na Planet TV. Vabljeni!