Od nogometne Ljubljane na slabšem le štiri glavna mesta

Matematika pravi, da bi si lahko Olimpija v soboto že prilastila državni naslov. Če bo v gosteh odpravila Rudar, ali pa ji bo podobno kot v prejšnjem krogu storil uslugo Maribor in se iz Novega mesta vrnil brez točk, bo novi slovenski prvak znan že krog pred koncem tekmovalne sezone 2015/16. Ljubljančanom lahko veliko slavje prepreči le še čudež.

Na slavnostni trenutek čakajo že več kot dve desetletji. V Evropi ni veliko glavnih mest, ki bi bili deležni podobne usode. Večina evropskih lig je v zadnjih letih pozdravljala tudi prvake, ki so prihajali iz prestolnice, Slovenija pa je bila ena redkih izjem, saj je živela dolga leta v senci mariborskih podvigov. Kmalu naj bi bilo drugače.

V Berlinu nazadnje slavili leta 1931

Še dlje kot v Ljubljani na državne prvake čakajo nogometni ljubitelji iz Berlina, Ankare, Berna in Edinburgha. Berlinska Hertha je zadnjič postala nemški prvak pred davnimi 85 leti. Takrat so se navijači le nasmihali omembi črnogleda scenarija, da se naslednjih sto let ne bodo polastili prestola. Scenarij je še kako mogoč, saj v zadnjih letih v deželi svetovnih nogometnih prvakov prednjačijo drugi velikani, na čelu z bogatim Bayernom iz Münchna in vedno boljšo Borussio Dortmund.

O tem, kako se osvajajo nemška prvenstva, vedo kaj več povedati le še najstarejši navijači Herthe.

Hertha je jesenski del sezone 2015/16 končala na tretjem mestu in za kratek čas vzburila domišljijo navijačev, da bi lahko Berlin v kratkem dobil kandidata za napad na naslov, pred zadnjim krogom pa zaseda šesto mesto, ki še vodi v evropsko ligo. V obdobju Zahodne republike Nemčije je naziv glavnega mesta pripadal Bonnu, ki se ni nikoli resneje vpisal na nogometni klubski zemljevid.

Navijači Herthe na nemški naslov čakajo rekordnih 85 let, zelo visoko "neslavno" mesto na lestvici čakajočih evropskih prestolnic pa pripada tudi Edinburghu. Škotsko glavno mesto se je lahko nazadnje s prvakom pohvalilo leta 1960, takrat je bil najboljši Hearts (Heart od Midlothian), nato pa se je nadaljevala bogata žetev dveh velikanov iz Glasgowa (Celtic in Rangers), ki sta naslove osvajala kot po tekočem traku. Njuno prevlado so za kratek čas prekinili le Dundee (1962), Kilmarnock (1965) in Aberdeen (1980, 1984 in 1985). 

Na seznamu prvakov se dolgo ni znašlo tudi švicarsko glavno mesto. Bern se je nazadnje državnega naslova veselil leta 1986. V zadnjih letih je primat najboljšega švicarskega kluba prevzel Basel, delodajalec še vedno najboljšega strelca Prve lige Telekom Slovenije v tej sezoni, Andraža Šporarja.

Četrto mesto na razpredelnici pripada Ljubljani, ki pa bi lahko za razliko od Berlina, Edinburgha in Berna še ta mesec prekinila post. V Nemčiji, Švici in na Škotskem so že dalj časa znani prvaki, na sončni strani Alp pa bi lahko bilo konec debat o prvaku že v soboto, saj ima Olimpija ogromno prednost pred najbližjim zasledovalcem Mariborom. 

Več kot deset let čakata na državno zvezdico tudi Rim (Italija) in Oslo (Norveška), na omenjeni seznam čakajočih evropskih glavnih mest pa delno spada tudi "azijska" Ankara. Turška prestolnica je ob mogočni prevladi velikanov iz Istanbula (Galatasaray, Fenerbahče in Bešiktaš) imela nazadnje nogometnega prvaka leta 1949, ko je bil prvi klub Ankaragücü. Ankara leži na azijskem delu Turčije. 

Če se bodo tako nogometaši Olimpije veselil tudi v soboto v Velenju, bodo že novi državni prvaki.

Ko smo prečesali prvoligaška tekmovanja v Evropi, smo na seznamu izločili žepne državice (Malta, Luksemburg, Andora, San Marino, Gibraltar in Ferski otoki) ter Wales, saj se njegova najboljša kluba (Swansea City in Cardiff City) dokazujeta v (naj)močnejših angleških ligaških tekmovanjih. Swansea v premierligi, Cardiff, ki prihaja iz glavnega mesta Walesa, pa v championshipu.