Torek, 11. 5. 2021, 10.46
3 leta, 6 mesecev
Ne le španska krona, v igri tudi priznanje zamora
Neverjetno, kaj vse uspeva Janu Oblaku!
Slovenski nogometni as Jan Oblak piše zgodovino. Po bleščeči predstavi v soboto, ko je v jubilejnem 300. nastopu za Atletico paral živce Barceloni, zlasti njenemu najboljšemu igralcu Lionelu Messiju (0:0), se mu nasmiha prvi naslov španskega prvaka. To pa še ni vse. Škofjeločan je tudi na izvrstni poti, da že petič prejme priznanje zamora. S tem bi izenačil absolutni rekord la lige, Slovenija pa bi na prav posebni lestvici zaostajala samo še za Španijo.
Pred Janom Oblakom so tedni, o katerih je lahko sanjal kot deček. Prihajajo tekme z ogromnim vložkom, na kocki je ogromno, saj se Atletico poteguje za naslov španskega prvaka. Tri kroge pred koncem je v vodilnem položaju, tako Real kot Barcelona zaostajata dve točki, tako da je evforija navijačev rdeče-belih vse večja. Škofjeločan se je izkazal na zadnji tekmi. V velikem derbiju, ko je Atletico gostoval na Camp Nouu, je ohranil mrežo nedotaknjeno. To je bila njegova jubilejna 300. tekma v dresu Atletica. Blestel je, odlično sodeloval z obrambnimi soigralci, najbolj pa navdušil z dvema obrambama po strelu Lionela Messija.
300... Seguimos! pic.twitter.com/fngma9CMWY
— Jan Oblak (@oblakjan) May 8, 2021
Če bo kapetan slovenske reprezentance zadržal formo do 23. maja, ko bo Atletico odigral zadnjo tekmo španskega prvenstva (gostoval bo pri Vallodolidu, pred tem pa gostil Real Sociedad in Osasuno), bi lahko še kako pomagal Atleticu do državnega naslova. Prvič v karieri bi postal španski prvak. Z Olimpijo je bil v Sloveniji kot golobradi mladenič najboljši v drugi ligi, na Portugalskem je bil prvak z Benfico, zdaj pa je vedno bližje - prvič po prihodu leta 2014 - največjemu uspehu v la ligi.
Dobitniki priznanja zamora v zadnjih petih sezonah:
Sezona | Dobitnik priznanja | Najbližji zasledovalec |
---|---|---|
2015/16 | Jan Oblak (Atletico) 0,47* | Claudio Bravo (Barcelona) 0,69 |
2016/17 | Jan Oblak (Atletico) 0,72 | Marc-Andre Ter Stegen (Barcelona) 0,92 |
2017/18 | Jan Oblak (Atletico) 0,59 | Marc-Andre Ter Stegen (Barcelona) 0,76 |
2018/19 | Jan Oblak (Atletico) 0,73 | Marc-Andre Ter Stegen (Barcelona) 0,91 |
2019/20 | Thibaut Courtois (Real) 0,59 | Jan Oblak (Atletico) 0,64 |
*To je rekord španskih prvenstev, ki si ga Oblak deli z nekdanjim vratarjem Deportiva Franciscom Lianom iz sezone 1993/94. Oba sta branila na 38 tekmah in prejela zgolj 18 zadetkov.
Oblak prejel štiri zadetke manj od Courtoisa
Jan Oblak in Thibaut Courtois sta se v karieri pomerila že večkrat. Tudi takrat, ko je Belgijec še branil za Chelsea. Ko se je Courtois leta 2014 iz Madrida vrnil v London, je s tem odprl vrata Škofjeločanu, da se pridružil Atleticu. Oblaku pa ne kaže imenitno le v boju za državno krono, ampak se mu nasmiha tudi priznanje zamora. Nagrada, še kako cenjena med čuvaji mreže, saj jo španski športni dnevnik Marca po vsaki sezoni dodeli vratarju španskega prvoligaškega kluba, ki redno brani (vsaj na 28 tekmah) in prejme najmanj zadetkov. Tri kroge pred koncem je Oblak v velikem vodstvu. Na 35 tekmah je prejel 22 zadetkov (0,63 zadetka na tekmo), tako da ima pred najbližjimi zasledovalci lepo prednost.
Belgijec Thibaut Courtois (Real Madrid), ki je priznanje zamora prejel lani, s tem prekinil kar štiriletni Oblakov zmagoviti niz, v zgodovino pa se zapisal tudi kot prvi vratar, ki je osvojil zamoro tako z Atleticom kot tudi Realom, je trenutno drugi (26 zadetkov na 35 tekmah - 0,74 zadetka na tekmo). Takoj za njim je Maročan Yassine Bounou Bono (Sevilla), ki je na 31 tekmah prejel 24 zadetkov, kar znaša 0,77 zadetka na dvoboj. Vratar Barcelone Marc-Andre ter Stegen, ki se je v soboto izkazal proti Oblakovim soigralcem in pomagal Barceloni vsaj do točke (0:0), je daleč od že omenjenih stanovskih kolegov. Na 29 tekmah je prejel 27 zadetkov (0,93 zadetka na srečanje).
Če bo Atletico z Janom Oblakom v zadnjih treh krogih upravičil vlogo favorita proti Real Sociedadu, Osasuni in Valladolidu, bodo rdeče-beli prvič po letu 2014 španski prvaki.
Oblak napada absolutni rekord la lige. Če bi ohranil prednost, bi prejel priznanje zamora že petič v karieri. To je v zgodovini enega najbolj cenjenih nogometnih prvoligaških tekmovanj na svetu uspelo le še dvema vratarjema. Le še Antoniju Ramalletsu in Victorju Valdesu, ki sta priznanja zbirala v vratih Barcelone.
Dobitniki priznanja zamora:
5 – Antoni Ramallets (Barcelona – 1951/52, 1955/56, 1956/57, 1958/59, 1959/60)
5 – Victor Valdes (Barcelona – 2004/05, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2011/12)
4 – Juan Acuna (Deportivo La Coruna – 1941/42, 2008/09, 2009/10, 2010/11, 2011/12)
4 – Santiago Canizares (Real Madrid in Valencia – 1992/93, 2000/01, 2001/02, 2003/04)
4 – Jan Oblak (Atletico Madrid – 2015/16, 2016/17, 2017/18, 2018/19)
3 – Thibaut Courtois (Atletico Madrid in Real Madrid – 2012/13, 2013/14, 2019/20)
...
Oblak bi postal tudi prvi tuji vratar s petimi zamorami. V zgodovini tekmovanja sta poleg njega vsaj dvakrat prejela priznanje le še Courtois (3) in Francoz Marcel Domingo (2), nekdanji vratar Olimpije in Benfice pa bi z novim podvigom poskrbel še za veliko čast Slovenije. Med državami, ki se lahko pohvalijo z dobitniki priznanja zamora, namreč prevladuje Španija.
Dobitniki priznanja zamora po državah:
78 – Španija (47 različnih vratarjev)
4 – Argentina (4), Slovenija (1)
3 – Belgija (1)
2 – Francija (1)
1 – Čile (1), Kamerun (1)
Katalonec Victor Valdes, nekdanji vratar Barcelone, je edini čuvaj mreže poleg Jana Oblaka, ki je priznanje zamora v la ligi prejel štirikrat zapored.
Za zdaj so zamoro prejeli le vratarji iz sedmih različnih držav, med njimi pa je po zaslugi 28-letnega Gorenjca zelo visoko prav Slovenija. Deli si drugo mesto z Argentino in gleda v hrbet le Španiji, če pa bi Oblak šel do konca in prejel zamoro še petič, bi Slovenija skočila na samostojno drugo mesto. Naslednjič bo na delu v sredo zvečer, ko bo Atletico ob 22. uri gostil Real Sociedad.
Kdo je bil Ricardo Zamora?
Ricardo Zamora spada med najboljše evropske vratarje vseh časov. Nagrada zamora je poimenovana po nekdanjem španskem vratarju Ricardu Zamori Martinezu. Rodil se je 14. februarja 1901 v Barceloni. Največ sezon je branil za Espanyol, kjer je tako navduševal, da si je prislužil "božanski" vzdevek El Divino. Leta 1920 je bil s Španijo olimpijski prvak. Največje klubske uspehe je dosegal z največjima španskima kluboma. Z Barcelono je osvojil pet lovorik, a se takrat še ni igralo špansko prvenstvo, ampak le pokalno tekmovanje. Pozneje se je pridružil Realu, ki je postal nogometni velikan šele po njegovem prihodu. Z njegovo pomočjo je madridski klub tudi osvojil prvi naslov španskega prvenstva (1932).
Med špansko državljansko vojno se je zapletel v več sporov. Po enem izmed njih so ga celo zaprli, a ga je general Franco po moledovanju iz tujine le izpustil. Kariero je končal v Franciji (Nice), saj se takrat v Španiji zaradi vojnih razmer ni igral nogomet. Nogometno pot je nadaljeval kot trener. Bil je tudi trener madridskega Atletica, s katerim je dvakrat postal prvak, opravljal je tudi vlogo selektorja Španije, trenersko pot pa končal leta 1961 pri klubu, kjer je tudi začel člansko kariero. Pri Espanyolu. Umrl je leta 1978, še danes pa spada med najboljše evropske vratarje vseh časov.
1