Ples petičnežev, ki prinaša nesmrtnost in milijone

Ne samo Prve lige Telekom Slovenije, ki se na spored na najbolj spektakularen mogoč način, z večnim derbijem v Ljudskem vrtu, vrača ta konec tedna, svet se te dni veseli tudi povratka najbolj spektakularnega nogometnega tekmovanja od vseh, lige prvakov. Tudi ta bo, podobno kot slovenska liga, že takoj postregla s spektakularnimi obračuni.

Prav vsak od osmih parov osmine finala je nadvse zanimiv, od skorajda vsakega lahko pričakujemo napet in dramatičen boj za napredovanje med najboljših osem, nekaj pa je takšnih, da si ob njih vse od sredine decembra, ko je bil na sporedu žreb izločilnih delov, nogometni navdušenci z vseh koncev sveta oblizujejo prste.

Sportal Vsi imajo nove, le Chelsea in Man City ne

Že takoj v torek, ko bomo prvič po 69 dneh čakanja na štadionih v Madridu in Dortmundu zaslišali najbolj prepoznavno nogometno himno na svetu, iz zvočnikov pa bo zadonelo ''The champions!'', se bo nogometni spektakel začel na najvišji mogoči ravni.

Atletico Madrid – Liverpool

Toliko bolj bo začetek razburljiv za nas, Slovence. Že takoj bo namreč v akcijo vstopil Jan Oblak, ki bo s svojim Atleticom Madridom skušal postoriti nekaj, kar se trenutno zdi nemogoče. Ustaviti Liverpool. Branilca naslova iz prejšnje sezone, ki pa je v tej sezoni videti še vsaj enkrat boljši in to dokazuje iz tedna v teden. Varovanci Jürgena Kloppa v Angliji drvijo po poti do naslova prvaka, na katerega čakajo že kar 30 let. Izgubili v prvenstvu sploh še niso, pred najbližjim zasledovalcem imajo neverjetnih 25 točk naskoka, povezali pa so 17 zmag v nizu. Zanimivo, v skupinskem delu lige prvakov so se pred zadnjim krogom celo bali izpada, a nato svojo nalogo opravili suvereno in napredovali med najboljših 16.

Jan Oblak in soigralci rešujejo sezono, ki za Atletico za zdaj ni takšna, kot bi si Madridčani želeli. Foto: Getty Images

Atletico? Madridčani, ki so v zadnjih petih letih kar dvakrat (2014 in 2016) igrali v finalu lige prvakov (in obakrat izgubili), so sredi velike rekonstrukcije in enega najtežjih obdobij, odkar jih je pred 11 leti prevzel Diego Simeone. Argentinski profesor igre na rezultat se je skupaj s sodelavci odločil, da bo v prihodnosti skušal igrati precej bolj ofenzivno, in to jasno napovedal tudi z norim nakupom mladega, še neuveljavljenega Joaa Felixa, a za zdaj nič ne kaže, da mu uspeva. Obramba Atletica je v enem poletju povsem razpadla, vseh lukenj v njej pa ob odhodih Diega Godina, Filipeja Luisa, Juanfrana in Lucasa Hernandeza ne more zakrpati niti Oblak, ki v klubu še naprej brani standardno dobro.

Tudi napad, v katerem ni več Antoina Griezmanna, ni nič boljši, kot je bil. Atletico je v prvenstvu dosegel samo 25 golov v 24 tekmah in je v tem pogledu boljši samo od osmih španskih prvoligašev. Na absolutni lestvici je nekoliko višje, na četrtem mestu, a zelo daleč od boja za naslov. Iz pokala je izpadel, v superpokalu lovorike prav tako ni osvojil. Ni dvoma, Oblaku in soigralcem gori pod nogami. Liga prvakov je zadnja priložnost za Atletico, da reši sezono, nasprotnik pa najtežji, kar je mogoče. 

Borussia Dortmund – PSG

Še ena poslastica, ki si jo bodo navijači lahko privoščili takoj po več kot dvomesečnem postu od lige prvakov, in par, ki je še ob koncu lanskega leta ponujal izrazitega favorita, danes pa ni več tako. Borussia Dortmund je v zadnjem času v vse boljši formi in je po novem močnejša še za drugega najboljšega strelca lige prvakov. Pozimi je namreč v svoje vrste zvabila Erlinga Brauta Haalanda, ki je v prvem delu sezone zabil osem golov v šestih nastopih za RB Salzburg. ''Adaptacija? Kaj je to?'' je vsem tistim, ki so mislili, da bo potreboval nekaj časa, da se privadi na novo okolje, glasno odgovoril norveški čudežni deček. Komaj 19-letni napadalec po prihodu v Nemčijo namreč naravnost blesti. V prvih šestih nastopih v majici evropskega prvaka iz leta 1997 je zabil kar devet golov.

Neymar je bil evropski prvak z Barcelono. Kylian Mbappe je bil svetovni prvak s Francijo. Lahko skupaj osrečita še navijače PSG? Foto: Getty Images

PSG? V Franciji ima že nekaj let abonma na lovorike, a v Evropi tistega, kar je njegovim bogatim katarskim lastnikom najpomembneje, nikakor ne doseže. Odkar je z vrečami denarja na vrata PSG potrkal Nasser Al Khelaifi, je najprej štirikrat obstal v četrtfinalu lige prvakov, v zadnjih treh sezonah pa še stopničko nižje. Posebej bizaren je bil njegov izpad v osmini finala v prejšnji sezoni, ko je Manchester United v gosteh premagal z 2:0, potem pa pred domačimi navijači izgubil z 1:3 in se poslovil od sanj o naslovu evropskega prvaka. Tako na koncu največji evropski uspeh bogatih Parižanov še naprej ostaja polfinale iz leta 1995, ko so se med najboljše štiri prebili George Weah, David Ginola, Rai, Bernard Lama in drugi, ki so takrat navduševali na Parku princev.

Zdaj tam z dirigentsko palico v rokah maha Thomas Tuchel, ki želi po tem, ko je Kloppa nasledil na klopeh Mainza in potem Borussie Dortmund, svojega slovitega rojaka naslediti še na evropskem prestolu. Po zadnjih nesporazumih, ki jih je imel s Kylianom Mbappejem, in ob zdravstvenih težavah Neymarja so se možnosti Nemca na stavnicah nekoliko zmanjšale …

Atalanta – Valencia

Če je v evropskem nogometu ostalo še kaj romantike, potem je ta doma v Bergamu, kjer domuje Atalanta. Pod vodstvom Giana Piera Gasperinija, ki jo je prvič v zgodovini popeljal v ligo prvakov in si ob tem prislužil naziv častnega meščana, Atalanta navdušuje. Resda ji lahko včasih, tako kot se je to zgodilo ob porazu z 0:4 v Zagrebu proti Dinamu, grdo spodrsne, a ko ima svoj dan, lahko potolče vsakogar. To pa se v zadnjih mesecih dogaja vse pogosteje. S kar 63 goli v 24 nastopih je moštvo iz Bergama, ki pa evropske tekme igra v Milanu, z naskokom najučinkovitejša ekipa italijanskega prvenstva. Drugi na tej lestvici je zabil deset golov manj.

Josip Iličić v tej sezoni blesti, zabil je že 15 golov, a v ligi prvakov prvenca še ni dočakal. Ga bo v osmini finala? Foto: Getty Images

Alejandro Gomez, Luis Muriel, Duvan Zapata in predvsem Josip Iličić igrajo super atraktiven nogomet in so simpatični praktično vsem nogometnim navdušencem, razen tistim, ki držijo pesti za njihove nasprotnike. Navijačem Torina, na primer, ki ga je Atalanta v gosteh premagala s 7:0. Pa pristašem Parme in Milana, ki sta padla s 5:0. Zagotovo tudi tistim, ki stiskajo pesti za Udinese. Videmčani so, podobno kot Torinčani, prejeli sedem golov, a vsaj enega zabili, ko jih je Atalanta v tej sezoni premagala s 7:1. Atalanta, pri kateri večino najlepših trenutkov zrežira Iličić, ki je pri 31 letih le dočakal prve minute v ligi prvakov in takoj pokazal, da se je to zgodilo vsaj desetletje pozneje.

Iličić in soigralci so po slabem začetku, ko so jih odpisali že prav vsi, vstali od mrtvih in se uvrstili v izločilne dele lige prvakov, tam pa dobili nasprotnika, ki je bil želja vseh. Valencio. No, tudi za trenutno četrtouvrščeno ekipo španskega prvenstva velja podobno. Atalanta je bila njen najbolj želen nasprotnik. Oboji so dobili, kar so hoteli, in bili ob decembrskem žrebu nasmejani. Zdaj pa, da vidimo, kdo se bo na koncu smejal sladko.

Tottenham – RB Leipzig

Še en par, v katerem nastopa slovenski nogometaš, a žal ne tudi reprezentant, predvsem pa je škoda, da ga na delu tokrat zagotovo ne bomo videli. Kevin Kampl, ki je v prejšnjem letu razburil, ko se je predčasno poslovil od slovenske reprezentance in objavil, da pod vodstvom Matjaža Keka ne bo igral, je poškodovan. Nazadnje je za RB Leipzig, ki se je v drugi sezoni v ligi prvakov v zgodovini kluba uvrstil v izločilne dele, v Nemčiji pa bije hudo bitko za prvi naslov, igral v začetku novembra lani. Tudi tokrat ga ne bo.

Jose Mourinho je v ligi prvakov zmagal že dvakrat. Moral bi se zgoditi čudež, da bi mu to s Tottenhamom uspelo še tretjič. Foto: Reuters

Trener najbolj osovraženega nemškega prvoligaša Julian Nagelsmann ga bo seveda pogrešal, a tudi v odsotnosti vezista, ki je svoj čas spadal med najboljše v Nemčiji, dosega dobre rezultate. Zdaj bo imel komaj 32-letni trener priložnost, da mu uspe največji podvig na njegovi štiriletni trenerski poti. Skalp velikega Joseja Mourinha. Morda celo najbolj uglednega trenerja zadnjih dveh desetletij evropskega nogometa. Dvakratnega evropskega prvaka, ki ima v svoji beležki zapisanih že štiri evropske in skupaj kar 25 lovorik, sedel pa je na klopeh številnih velikanov.

Tottenham je precej manj ugleden od Chelseaja, Real Madrida, Inter Milana in Manchester Uniteda, na klopeh katerih je Portugalec sedel pred prihodom v London. Resda je bil Tottenham v prejšnji sezoni finalist lige prvakov, a takrat se je to zgodilo predvsem po zaslugi odličnih Harryja Kana in Christiana Eriksena. Zdaj ni na voljo nobenega od njiju. Prvi, z naskokom najboljši strelec Tottenhama, je poškodovan. Drugi je zamenjal naslov in danes stanuje v Milanu, kjer si garderobo deli s Samirjem Handanovićem.

Zanimivo bo videti, kdo bo boljši. Stari, prekaljeni trenerski maček z bogato evropsko kilometrino ali mladenič, eden najvidnejših predstavnikov mladega rodu, ki prihaja in še spoznava evropske nogometne zakonitosti. Zanimivo bo …

Chelsea – Bayern München

Ponovitev finala lige prvakov 2012, v katerem se je bogati ruski lastnik Londončanov Roman Abramovič po loteriji enajstmetrovk razveselil tako želenega naslova evropskega prvaka, a s tem, da je razmerje moči obeh velikanov danes precej drugačno, kot je bilo takrat. Bayern, ki se je v zadnjem desetletju kar petkrat uvrstil med najboljše štiri, je še vedno del peščice, ki tvori evropsko smetano. Chelsea, zlasti po zadnji prepovedi nakupov zaradi kršitve finančnega fair playja, to ni že nekaj časa, a pod vodstvom svoje klubske legende Franka Lamparda vseeno igra precej bolje od pričakovanj.

Lahko Frank Lampard in njegov najboljši strelec Tammy Abraham šokirata Bayern München? Foto: Getty Images

Mlada londonska ekipa je v skupinskem delu lige prvakov izločila Ajax, presenetljivo dobro pa ji gre tudi v angleškem prvenstvu, v katerem je trenutno na četrtem mestu, ampak … Tammy Abraham, ki je eksplodiral v tej sezoni, ni Robert Lewandowski, z desetimi goli najboljši strelec tekmovanja, prav tako pa se zdi, da je kriza Bayerna, ki je novembra lani odplaknila Nika Kovača, prebrodena. Do letos širši evropski nogometni javnosti povsem neznani Hans-Dieter Flick se je v bavarskem sedlu znašel presenetljivo dobro in bo iz začasne kmalu najverjetneje postal stalna trenerska rešitev petkratnih evropskih prvakov.

Napoli – Barcelona

Še dva kluba, ki sta v tej sezoni menjala trenerja. Pri Napoliju je izkušenega Carla Ancelottija zamenjal neizkušeni Gennaro Gattuso, ki pa se za zdaj ni znašel najbolje. V 11 tekmah na klopi Neapeljčanov si je privoščil že pet porazov. Pri Barceloni je Ernesta Valverdeja po dveh naslovih španskega prvaka nasledil Quique Setien, a naletel na krizo, ki je v Barceloni tako huda, da se njeni navijači bojijo celo tistega najhujšega. Da bodo ostali brez svoje ikone Lionela Messija, ki naj bi imel že čez glavo vseh slabih odločitev klubske politike iz zadnjih let.

Lionel Messi je v zadnjem času vse bolj zaskrbljen. Se lahko zgodi, da bo po tekmah z Napolijem še bolj? Foto: Reuters

Čudežni Argentinec, ki še naprej igra sijajno in praktično sam naprej vleče katalonski nogometni vlak, na svoj peti naslov evropskega prvaka išče od leta 2015. Osvojil ga je v družbi Neymarja in Luisa Suareza. Danes ob njem ni več nobenega od njiju. Prvi Evropo napada v majici PSG, drugi je na bolniški. Tako kot tudi Ousmane Dembele, tako da so Katalonci v hudem pomanjkanju napadalcev precej bremena morali naložiti na hrbta komaj 17-letnega Ansuja Fatija. Z njim kot enim glavnih adutov bodo skušali sprati črne madeže, ki so si jih v Evropi privoščili v zadnjih dveh letih. Leta 2018 so se v četrtfinalu poslovili, potem ko so Romo najprej premagali s 4:1, a v gosteh izgubili z 0:3. Ko so že mislili, da so doživeli najhuje, so lani v polfinalu Liverpool doma premagali s 3:0 in potem na Anfieldu klonili z 0:4.

Kljub vsem težavam, ki jih imajo, s trenutno osmouvrščenim klubom prve italijanske lige težav ne bi smeli imeti in so veliki favoriti, a od Barcelone smo v zadnjem času doživljali že marsikaj, zato proti Neapeljčanom ničesar ne bo smela prepustiti naključju. Če ne drugega, zaradi tega, ker je Napoli edini klub, ki je v tej sezoni premagal Liverpool, če ne upoštevamo pokalnega poraza proti Aston Villi, proti kateri pa so evropski prvaki zaigrali z mladinci. Pred domačimi navijači ga je septembra lani odpravil z 2:0.

Real Madrid – Manchester City

Poslastica, ki je zadnji teden dobila še veliko dozo drame. Po odločitvi krovne evropske organizacije Uefe, da zaradi nespoštovanja finančnega fair playja iz lige prvakov za dve leti izključi Manchester City, je postalo jasno, da ima Josep Guardiola morda celo zadnjo priložnost, da izpolni cilj svojih bogatih šefov iz Združenih arabskih emiratov. Opevani Španec je v 11 sezonah, kolikor je trener, osvojil osem naslovov državnega prvaka. Trikrat je bil španski prvak z Barcelono, trikrat nemški prvak z Bayernom in dvakrat angleški prvak s Cityjem, a v tem času osvojil samo dve ligi prvakov. Zadnjo zdaj že precej oddaljenega leta 2011.

Josep Guardiola ima verjetno zadnjo priložnost, da Manchester Cityju prinese tako želeno lovoriko za naslov evropskega prvaka. Foto: Reuters

Pri Realu, s 13 naslovi evropskega prvaka daleč najuspešnejšemu evropskemu klubu (drugi na tej lestvici jih ima samo sedem), je zgodba ravno obratna. V tem obdobju je bil samo dvakrat španski prvak, a zato osvojil kar štiri naslove evropskega prvaka. Še bolj to velja za povratnika na njegovo klop Zinedina Zidana, ki je bil državni prvak samo enkrat, v ligi prvakov pa v vlogi trenerja še nikoli ni izkusil drugega kot to, da je bil na koncu absolutni zmagovalec. Trikrat je bil evropski prvak. Tudi zaradi tega je pred začetkom te sezone sloviti Francoz dejal, da bo njegova prioriteta domače prvenstvo, a ne gre dvomiti o tem, da bo naredil vse za uspeh, kar je v njegovi moči, tudi zunaj španskih meja.

Koliko lahko v ligi prvakov postori, pa bomo videli že kmalu. Na prvi stopnički izločilnih delov je namreč dobil skorajda najbolj zahtevnega nasprotnika, slabši bi bil verjetno samo še Liverpool, a zgodba še bolj pribito drži, ko na ta par pogledamo z drugega zornega kota. Bolj zahtevnega nasprotnika od Reala od drugouvrščenih iz skupinskega dela lige prvakov, ki so bili na voljo, za Manchester City ni bilo. Vmes pa še odločitev Uefe, ki je šokirala zaposlene na štadionu Etihad, in poškodba morda najboljšega posameznika v tej sezoni Raheema Sterlinga, čigar nastop proti Realu je vprašljiv. Guardiola je upravičeno zaskrbljen ...

Lyon – Juventus

Morda celo par, v katerem naj bi bilo najmanj negotovosti okoli tega, kdo bo napredoval. Seveda je favorit, in to velik, Juventus, za katerega bi morali biti nogometaši Lyona, ki so trenutno šele na 11. mestu francoskega prvenstva, le mala postojanka na poti do tako želenega naslova evropskega prvaka, na katerega v Torinu čakajo že od daljnega leta 1996.

V prvo ni šlo, zdaj ima Cristiano Ronaldo drugo priložnost, da Juventusu prvič po letu 1996 prinese naslov evropskega prvaka. Foto: Reuters

Od takrat je najboljši italijanski nogometni klub v finalu igral že kar štirikrat, a vselej izgubil. Zato so pri Juventusu leta 2018 v svoje vrste z eno samo nalogo pripeljali Cristiana Ronalda, ki ima več kot enkrat več naslovov evropskega prvaka kot Juventus (pet proti dvema). ''Prinesi nam naslov evropskega prvaka, CR7!'' je verjetno edina želja, ki so jo naslovili na slovitega Portugalca. Lani je v osmini finala, ko je poraz z 0:2 proti Atleticu v Madridu s ''hat-trickom'' spremenil v zmago s 3:2 v Torinu, naredil velik korak v natanko tej smeri, a potem tudi on pokazal, da ni vsemogočen, ko je v četrtfinalu skupaj s soigralci dobil lekcijo mladega Ajaxa in izpadel.

Čeprav je star 35 let in so ga po za njegove standarde nekoliko slabšem začetku sezone številni odpisali, se je spet dvignil in poskrbel za nore številke, s katerimi navijače Juventusa razvaja v zadnjih treh mesecih. Od decembra lani je zabil 18 golov na 14 tekmah, ki jih je odigral. Posebej vroč je v zadnjem času, saj je vsaj enkrat zadel na zadnjih osmih tekmah, ki jih je odigral. Proti Lyonu, ki je pred nadaljevanjem evropske sezone ostal brez z naskokom najboljšega posameznika, strelec petih golov v ligi prvakov Memphis Depay se je namreč huje poškodoval, bi moral petkratni najboljši nogometaš leta na svetu le še nadaljevati svoj izjemen strelski niz.

Spored lige prvakov do konca sezone:

Četrtfinale:

Polfinale:

Finale: