Torek, 4. 6. 2024, 16.50
5 mesecev, 4 tedne
Marinko Galić znova brez dlake na jeziku, organizatorji odgovarjajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Nekdanji slovenski nogometaš in reprezentant Marinko Galić, ki je pred tedni v pogovoru za Sportal, javno izrazil mnenje, da si Josip Iličić zasluži mesto v slovenski reprezentanci, je bil tokrat znova brez dlake na jeziku. Na svojem Facebook profilu je Mariborčan, ki ima v lasti tudi nogometno šolo, namreč brez dlake na jeziku opozoril na obnašanje staršev na tekmah svojih otrok. Na dogajanje pa so se odzvali organizatorji petega mednarodnega nogometnega turnirja za otroke na stadionu NK Kovinar.
"Tulim v prazno 14. leto," je svoj zapis na Facebooku začel nekdanji nogometaš Marinko Galić. Ta je Štajerskem pred leti zgradil športni center, v katerem vodi nogometno šolo in vrtec, tokrat pa je javno pokomentiral obnašanje staršev na tekmah mlajših kategorij. "To ni svetovno prvenstvo ali liga prvakov, temveč le otroški turnir, kjer naj bi se fantki imeli 'fajn'. Vedite, da 99 odstotkov teh otrok ne bo igralo profesionalnega nogometa, zato pustite svoje ambicije doma v nekem predalu in jih ne jemljite ven," je med drugim zapisal Galić in s svojim zapisom požel odobravanje svojih sledilcev na družbenih omrežjih.
Zapis Marinka Galića v celoti:
"TULIM V PRAZNO 14. leto
Evo, še en otroški turnir, kjer je šlo nekaterim staršem in trenerjem za življenje in smrt.
Turnir U10 na Teznem, kjer sem prijavil dve svoji ekipi. Sprva se je prijavilo 16 otrok, v zadnjih dveh dnevih pa so odpovedali trije, kar je pomenilo, da mi je v eni ekipi ob sistemu igranja 6 + 1 manjkal eden. Ker seveda nisem želel šestim fantkom sporočiti, naj ne pridejo na zbor, sem prosil organizatorja, da mi dovolijo, da en fant igra za zelene in brani za rdeče, kjer je manjkal en igralec. Organizator se je seveda strinjal in smo tako tudi začeli igrati prve skupinske tekme. Ker pa je nogomet dokazano najbolj primitiven šport (strinjajte se s tem ali ne), so to seveda starši določenih ekip morali tudi dokazati. Na zadnji tekmi skupinskega dela, kjer so moji rdeči igrali proti Jarenini, se nam dejansko ni šlo za nič, saj smo bili v primeru poraza najmanj četrti (igrali bi proti prvemu iz druge skupine), ob neodločenem ali zmagi pa bi bili tretji (igrali bi proti drugemu iz druge skupine). Že med tekmo so se mnogi starši NK Jarenina, kjer so glavno vlogo igrale nekatere mamice, zverinsko znašali nad sodnikom, otroki moje ekipe, predvsem pa moje malenkosti, češ da goljufamo, ker si baje otroci med seboj menjavajo drese in igrajo malo med zelenimi in malo med rdečimi. Ker je seveda obrazložiti in dokazati nasprotno misija nemogoče, sem v enem trenutku celo postal nesramen in rekel najbolj divji mamici, da je zato otroški nogomet na tako nizkem nivoju, ker mamice vodijo kolo. V četrtfinalnem delu je bilo do penalov in zmage mojih rdečih proti NK Duplek vse ok, nakar so zopet (zdaj starši omenjenega kluba) večina podivjali in začeli iskati svojo pravico. Pri rezultatu 0:0 si je poškodoval koleno en naš igralec, ki je šel na gol, toda ker zaradi bolečin ni več mogel nadaljevati tekme, sem seveda vzel enega fantka iz zelene ekipe, da je oddelal golmanske naloge preostalih par minut do konca in seveda izvajanje kazenskih strelov. Trener nasprotne ekipe je imel takoj pritisk staršev svoje ekipe, toda ko sem mu razložil situacijo, je korektno čestital in odšel k svoji ekipi. Ker se je pritisk kasneje nadaljeval na organizatorje, so naju hoteli oba trenerja poklicati na pogovor, toda v tistem trenutku (med tem časom so njihovi starši napadali naše in za vsako ceno hoteli doseči svoj prav, kjer pa niso izbirali sredstev). Ker seveda meni tega ni treba prenašati, sem odpeljal vse fantke v slačilnico (tudi ekipa zelenih se je uvrstila v polfinale) in jim na očetovski način razložil, da je kdaj bolje oditi domov, kot pa preživljat grde scene penastih staršev nasprotnih ekip. Sreča je, da je organizator imel trinajst medalj za tretje mesto, ki sem jih razdelil vsem fantkom obeh svojih ekip, s katerimi smo potem odšli domov. Ob situaciji, da smo v obeh ekipah bili brez menjave in so zato morali otroci na vročini igrati ves čas, so starši nasprotnih ekip tako nesrčni in neprijazni, da gredo tudi preko trupel, če je treba. Zastonj moje kričanje v zadnjih desetih letih in opozarjanje na neprimerno obnašanje razjarjenih staršev, saj se zadeve le še poslabšujejo.
DRAGI STARŠI! To ni svetovno prvenstvo ali liga prvakov, temveč le otroški turnir, kjer naj bi se fantki imeli 'fajn'. Vedite, da 99 odstotkov teh otrok ne bo igralo profesionalnega nogometa, zato pustite svoje ambicije doma v nekem predalu in jih ne jemljite ven."
Na dogajanje so se odzvali tudi pri NK Kovinar. Pod objavo sta podpisana Robert Bobič in predsednik Matjaž Kvas.
Odziv objavljamo v celoti:
"Minuli konec tedna je bil stadion NK Kovinar Tezno kot vsako leto v podobnem času v znamenju otroškega nogometa. Na naših igriščih je potekal 5. mednarodni nogometni turnir za otroke, na katerem je bilo udeleženih 72 ekip iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Nekaj manj kot 800 otrok se je v soboto in nedeljo pomerilo v šestih starostnih kategorijah, organizatorji smo podelili 36 pokalov in nekaj več kot 180 medalj, s tem pa osrečili veliko število otrok. Med posodobljeno, nekoliko razširjeno dvodnevno različico turnirja, so čestitke in pohvale prihajale z različnih strani in s ponosom smo sprejeli spoznanje, da bo 99% udeležencev imelo na tekmovanje zelo lepe spomine.
Tudi zaradi tega smo naslednji dan z začudenjem prebirali novice in članke o izvedbi turnirja, ki naj ne bi potekal v skladu s športnim duhom. Predvsem ob zapisih, ki so se pojavili v medijih, smo bili neprijetno presenečeni, da so nastali na podlagi enostranske zgodbe, brez preverjanja podatkov in ponazoritve celovite situacije. V nogometu je kot v življenju, vsaka zgodba ima dve plati. Zato smo se kot organizatorji turnirja dolžni odzvati in posredovati pojasnila.
Poškodbe so v športu stalnica in imajo velik vpliv tako v profesionalnih kot v amaterskih ekipah. Seveda pa tudi v otroških. A tukaj bi lahko bilo drugače, saj otroci primarno igrajo nogomet zato, ker ga radi igrajo. NŠ Galić je na turnir prijavila dve ekipi, a se je zalomilo že v petek zvečer pa tudi zjutraj na dan turnirja. Prvi stik po prijavi med NŠ Galić in organizatorji je bil v petek zvečer, ko je g. Galić poklical in povedal, da ima pomanjkanje igralcev, ne bi pa rad odpovedal udeležbe ene ekipe. Dejal je, da bi vrzel zapolnil z uvrstitvijo v moštvo igralca, ki ne izpolnjuje pravil, saj je 6 dni starejši od dovoljenega roka. Prošnjo smo odobrili kot izjemo, v interesu preostalih otrok iz ekipe, ki jim nismo želeli odvzeti možnosti za nastop zaradi nepredvidene odsotnosti enega izmed njihovih soigralcev. Pozneje se je izkazalo, da je bil ta naknadno in s posebno odobritvijo prijavljen fant z naskokom daleč najboljši v tej ekipi, a bomo izhajali iz tega, da je verjetno šlo le za splet okoliščin.
Preostalih 70 ekip je medtem izbralo udeležence v skladu s pravili, v soboto zjutraj pa smo ponovno prejeli klic g. Galića. Tokrat je povedal, da mu je odpovedal en golman in da seveda ne želi otrok pustiti na cedilu. Prosil nas je za dovoljenje, da lahko 1 golman brani za obe ekipi. Ker smo izhajali zgolj iz interesa otrok, smo tudi drugo naknadno prošnjo odobrili.
Tekmovanje se je začelo in potekalo po predvidenem urniku, v soboto popoldan pa se je trener NK Jarenina pritožil zaradi nastopa omenjenega igralca, ki je 6 dni starejši, kot bi lahko bil. Pozvali smo trenerja obeh ekip in se o situaciji pogovorili ter uskladili v treh minutah. Oba sta razumela, zakaj, predvsem pa zaradi koga smo tukaj. S tekmovanjem smo nadaljevali. Nobena od dovoljenih izjem kasneje s strani trenerjev drugih ekip ni bila razlog za pritožbo, torej s tem je bilo vse v redu.
Zapletlo pa se je v nedeljo zgodaj popoldne, ko so se v desetih minutah zaradi iste zadeve glede sestave ekip NŠ Galić pritožile 3 ekipe: NK Duplek, NK Cerkvenjak in NK Sloboda Varaždin. Razlog za pritožbo: NŠ Galić med obema ekipama menjava igralce (ne le golmana), kar pa, razumljivo, ni dovoljeno. NK Jarenina se v tem dnevu uradno ni pritožila, torej predstavnik kluba ni podal ustne ali pisne pritožbe, kot so to storili predstavniki omenjenih klubov. Potrebno je poudariti, da se je na organizatorje vršil hud pritisk s teatralno gestikulacijo in močno povišanimi toni s sklicevanjem na pravila s strani staršev. Kasneje so se uradno pritožili še trenerji omenjenih ekip. Istočasno pa je trener g. Galić zaradi incidentov na in ob igrišču med njim ter starši drugih klubov, otroke popeljal v slačilnico in jim – kolikor smo lahko prebrali v njegovem zapisu – povedal, da bodo turnir zapustili. V tem času pa smo organizatorji pod pritiskom nekaterih trenerjev in seveda razjarjenih staršev sprejeli najtežjo odločitev v petih letih, odkar organiziramo ta turnir. Da na podlagi prepričljivega pričevanja večjega števila različnih oseb enemu klubu onemogočimo nadaljnje tekmovanje in razveljavimo zadnje dosežene rezultate. Kasneje pa se je izkazalo, da sta bili obe odločitvi sprejeti sočasno in neodvisno druga od druge – ena v slačilnicah in druga za mizo, kjer smo beležili rezultate.
Vsekakor smo se kot organizatorji znašli v nehvaležnem položaju, saj smo na eni strani tukaj zato, da gledamo na otroke in njihove interese – zaradi njih to v prvi vrsti počnemo. Na drugi strani pa neka osnovna pravila vendarle obstajajo in tega si nismo izmislili v NK Kovinar. Menimo, da je soočanje otrok z obstojem mej in pravil pomemben del vzgoje in priprave na realno življenje. Vprašanje je le, kako to na primeren način izvedemo (in ne ali sploh). V petih letih, odkar organiziramo ta turnir, smo do minulega vikenda vse tekmovalne aktivnosti izpeljali brez vsakršne težave ali pripomb udeležencev.
Iskreno obžalujemo vsa neprijetna dogajanja in verjamemo, da bomo odrasli, v dobrobit otrok ter te lepe igre, v prihodnje znali zgladiti nesoglasja med ekipami. Prepričani smo, da bomo na prihodnjih turnirjih igrali tako, da bo v ospredju le nogomet in tisto, kar je najbolj vredno. Otroški nasmehi."
Preberite še:
