Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Rok Plestenjak

Sreda,
3. 12. 2014,
16.51

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Joc Pečečnik Bežigrajski športni park

Sreda, 3. 12. 2014, 16.51

5 let, 11 mesecev

Pečečnik igra namizni tenis in izgublja

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Bežigrajski štadion oziroma tisto, kar je od nekdanje trdnjave slovenske nogometne reprezentance sploh ostalo, do nadaljnjega ostaja obsojen na propadanje. Joc Pečečnik je prejel novo zaušnico.

Minilo je že več kot sedem let, odkar je nastala družba Bežigrajski športni park (BŠP). Idejni vodja Joc Pečečnik je s svojo družbo GSA prevzel največji lastniški delež, njegova sodelavca, s katerima si je nasmejano segel v roko, sta postala še Mestna občina Ljubljana (MOL) in Olimpijski komite Slovenije (OKS). Takrat je bila Ljubljana verjetno edina evropska prestolnica, ki ni premogla spodobnega objekta za igranje največjih nogometnih tekem, kaj hitro pa je pesimizem zamenjala evforija, saj sta se glavnemu slovenskemu mestu obetali dve pridobitvi in dva prekrasna nogometnega objekta. Sedem let pozneje se lahko Ljubljana pohvali le z enim, ki je udoben, a pogreša urejeno in bolj funkcionalno okolico. To je štadion v Stožicah. Drugi, z rastlinjem in prahom prekriti Plečnikov objekt za Bežigradom, ostaja žrtev in z redkimi izjemami ne služi skoraj ničemur.

''Ko pogledaš notri, vidiš odsev družbe, v kateri živimo. Arhitektura vedno ostane, sploh če je mojstrsko narejena, vsebina pa je tragična,'' je pred leti za Sportal povedal nekdanji reprezentant in dolgoletni nogometaš Olimpije Primož Gliha in potožil, kako je agonija bežigrajskega objekta lahko mestu Ljubljana v sramoto.

Veselje družbenikov BŠP po prejetem soglasju ni trajalo dolgo

Pečečnik, drzni poslovni vizionar, tudi sedem let po ustanovitvi družbe BŠP in ambicioznih načrtih, v katere je nameraval vložiti skoraj 200 milijonov evrov, še vedno ne razpolaga z vsemi potrebnimi dokumenti. Ovire so previsoke, še vedno ne more v tek pognati gradbenih strojev in uresničiti zamislic, ki jih je slavnostno in ponosno predstavljal pred petimi leti. Nesoglasja in spori s sosedi, združeno Civilno iniciativo Fondovih blokov, v javnosti se jih je oprijel naziv Fondovci, so privedli k temu, da v zadnjih letih spremljamo svojevrsten dvoboj namiznega tenisa. Na eni strani mize je Pečečnik, na drugi so Fondovci. Maja 2012 je že kazalo, da bo družba BŠP dobila tekmo, saj se je v njenem žepu znašlo okoljevarstveno soglasje Agencije za okolje (ARSO), brez katerega se prenova ne more začeti. Veselje družbenikov BŠP pa ni trajalo dolgo. Pritožba Fondovcev je poskrbela, da je ministrstvo za kmetijstvo in okolje odpravilo okoljevarstveno soglasje.

Na novi tekmi so bili boljši Fondovci, rezultat je bil izenačen na 1:1, Pečečnik pa je ostal brez pomembnega pogoja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poskušal je vrniti udarec, posnemal tekmeca in se na odločitev pritožil. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je s prstom znova pokazalo na Agencijo za okolje in ji naprtilo nalogo, naj spet odloči o soglasju.

Pečečnikove sanje so zavite v vedno bolj gosto meglo

Na odločitev je bilo treba počakati do konca novembra, ko je ARSO sprejel odločitev, ki je dvignila veliko prahu. Okoljevarstveno dovoljenje je zaradi nevsakdanjega razloga ostala le pobožna želja družbe BŠP. Prevelika stopnja hrupa, ki bi jo povzročala prenova, je postala previsoka ovira in je preprečila, da bi Pečečnik pridobil okoljevarstveno dovoljenje. Se bo družba BŠP ponovno pritožila in nadaljevala namizni tenis? O tem bo več znanega čez tri tedne, ko bo seja lastnikov družbe in se bo razpredalo o tem, kako nadaljevati projekt, ki brez okoljevarstvenega soglasja živi na skrajno nevarni točki. Pečečnikove sanje o dokončanem projektu po smernicah, ki jih je začrtal skupaj z ožjimi sodelavci, so zavite v vedno bolj gosto meglo.

Fondovci si prizadevajo, da bi objekt toliko usposobili, da bi služil kot rekreativni park, svoj predlog o delni prenovi, ki bi stala okrog 700 tisoč evrov, je nedavno razkrila tudi Mestna občina Ljubljana. Načrt obsega prenovo poškodovanih zaščitenih objektov in travnatega igrišča s tekaško progo za trening, rekreacijo in razne prireditve na prostem. Kaj bo pokazal čas, ki je v takšnih okoliščinah do propadajočega objekta z mogočno preteklostjo in nič kaj obetavno prihodnostjo neusmiljen?

Ne spreglejte