Zgodovinske tekme se lepijo na Jana Oblaka

Zgodba o ligi prvakov, kovnici nogometne zabave, denarja, prestiža in časti, je uvodno poglavje izpisala v sezoni 1992/93. Postala je uspešnica in poskrbela, da so torki in srede v koledarjih nogometnih sladokuscev obkroženi z rdečo črto.

V 24 sezonah, odkar liga prvakov ne razveseljuje zgolj nogometne Evrope, ampak ves svet, se je v različnih dresih predstavilo 38 slovenskih nogometašev. Večina v dresu Maribora, ki je v ligi prvakov senzacionalno zaigral dvakrat (1999/00 ter 2014/15), ostali pa v vlogi legionarjev.

Do znamenite sezone le Zahović in Milanič

Zlatko Zahović in Darko Milanič, tesna sodelavca pri NK Maribor, sta bila v prejšnjem stoletju pionirja slovenskega nogometa v ligi prvakov. Foto: Vid Ponikvar Slovenija se je načakala, da je v ligi prvakov pozdravila prvega udeleženca. Čakala je kar štiri sezone, nato pa se je s Portom na veliki oder podal Zlatko Zahović. V sezoni 1998/99 ni bil več edini Slovenec v ligi prvakov. Pridružil se mu je še velik prijatelj, branilec Sturma Darko Milanič, danes pa tesni sodelavec v Ljudskem vrtu. Da so imeli sprva z ligo prvakov opraviti le slovenski nogometaši, ki so prej ali pozneje pisali velike zgodbe z NK Maribor, je dokazala tudi sezona 1999/2000.

Za večno se je vpisala v zgodovino kot prva, v kateri se je med elito pojavil tudi slovenski prvak. Vijolice so presenetile kot še nikoli in se znašle med najboljšimi. V tisti sezoni sta v ligi prvakov nastopila tudi Zahović in Milanič, Zoran Pavlović, ki je takrat trkal na vrata prve postave zagrebške Croatie (danes Dinamo), pa si je zagotovil le status rezervista.

Milanič igral, Pavlović le na klopi

Zoran Pavlović bi v sezoni 1999/2000 "skoraj" zaigral proti Darku Milaniču, ki ga je pozneje vodil v Ljudskem vrtu. Foto: Reuters V sezoni 1999/2000 bi Slovenija skoraj dočakala krstno tekmo, na kateri bi se na tekmi, pred katero bi se predvajala himna lige prvakov, drug proti drugemu pomerila prav slovenska nogometaša.

Ko je Croatia v Zagrebu s 3:0 odpravila graški Sturm (dva zadetka je dosegel nekdanji napadalec Olimpije Tomo Šokota, kapetanski trak pa je nosil še en nekdanji zmaj Robert Prosinečki), je Milanič odigral 66 minut. Pavlović, ki je slabo desetletje pozneje z Mariborom postal državni prvak, je dvoboj spremljal na klopi za rezervne igralce.

Ko sta se tekmeca pomerila še v Gradcu, je bila sreča na strani avstrijskega prvaka. Zmagal je z 1:0, dvoboj pa je odločil Avstrijec s hrvaškimi koreninami Tomica Kocijan. Milanič in Pavlović tedaj nista kandidirala za srečanje. Na prvi slovenski obračun v ligi prvakov je bilo treba počakati malce dlje.  

Po Zahoviću še Pavlin in Čeh, nato pa ...

Nastja Čeh (Club Brugge) v dvoboju z brazilskim zvezdnikom Kakajem (Milan). Foto: Reuters Vstop v novo tisočletje je nakazal krizno obdobje slovenske zastopanosti v ligi prvakov. V sezoni 2000/01 je slovensko čast branil le Zahović in se z Valencio uvrstil v finale, v sezoni 2001/02 je v ligi prvakov debitiral njegov zdajšnji pomočnik v Ljudskem vrtu Miran Pavlin, v prihodnjih dveh sezonah pa je čast Slovenije branil še en ''Mariborčan''. To je bil Nastja Čeh, ki še vztraja na igriščih in v drugi ligi pomaga ptujski Dravi. Takrat je igral za belgijskega prvaka Club Brugge.

V sezoni 2004/05 se je prvič po devetih letih pripetilo, da v ligi prvakov (od skupinskega dela dalje) ni zaigral nihče od Slovencev. V prihodnjih letih je nastopilo tako malo nogometašev s slovenskim potnim listom, da smo jih lahko našteli na prste ene roke. V sezonah 2006/07, 2008/09 in 2009/10 se je ponovil črni scenarij brez slovenskega udeleženca.

Valter Birsa, še poln vtisov z nastopa na svetovnem prvenstvu, je z Auxerrom leta 2010 vrnil Slovenijo na zemljevid lige prvakov, nato je v elitnem tekmovanju nekoliko presenetljivo debitiral Nejc Skubic, ki si je takrat služil kruh v Romuniji, sezona 2012/13 pa je spet minila brez Slovencev. Na srečo zadnjič.

Maribor ponovil čudež

Od takrat je v najmočnejšem klubskem tekmovanju opaziti strmo rast slovenskih nastopov. Da se pripravlja napad Slovencev, je nakazal Birsa v dresu evropskega velikana AC Milan, v sezoni 2014/15 pa je čudež ponovil NK Maribor in poskrbel, da se je v Evropi širil dober glas o slovenskem klubskem nogometu. Takrat se je z ligo prvakov začel družiti tudi Jan Oblak, ki je doživel vrhunec v zadnjem finalu, ko je nesrečno izgubil proti Realu.

Tako so navijači Maribora leta 2014 navdušeno pričakali vijolice, ko so se vrnile iz Glasgowa, kjer so si zagotovile nastop v skupinskem delu lige prvakov. Foto: Sportida

V ligi prvakov je debitiral Kevin Kampl. Sprva je nastopil (in hitro izpadel) z Borussio Dortmund, nato pa je našel mir in popolno zadovoljstvo v svojem Leverkusnu. V sezoni, zelo pomembni za slovenski nogomet, je plenil pozornost tudi Roman Bezjak, nekdanji prvi strelec Ludogorca.

Ko sta si segla v roko Oblak in Ilić

Branko Ilić je v prejšnji sezoni v kvalifikacijah z Astano izločil Maribor. Foto: Vid Ponikvar V prejšnji sezoni (2015/16) je bilo manj Slovencev, je pa končno nastopil trenutek za dvoboj, v katerem sta si slovenska legionarja segla v roke kot tekmeca in nastopila drug proti drugemu.

Žreb je v skupinskem delu združil Atletico in Astano. Oblak se je tako srečal z reprezentančnim soigralcem Brankom Ilićem, ki je v kvalifikacijah spravil v žalost navijače Maribora. Kazahstanski prvak, ki ni skoparil z denarjem pri nakupu okrepitev, je izločil vijolice, v skupinskem delu pa paral živce tudi večjim favoritom.

Če je v Madridu doživel prepričljiv poraz (tako Oblak kot Ilić sta odigrala vso tekmo) z 0:4, gledalci na štadionu Vicente Calderon pa so spremljali premoč Atletica (razmerje strelov na gol 23:10, v okvir vrat pa 11:3 za Madridčane), je bilo na gostovanju v oddaljenem Kazahstanu drugače.

Dvoboj se je končal brez zadetkov. Atletico je bil nevarnejši (razmerje v strelih 14:9 za rdeče-bele, v strelih v okvir vrat pa je bilo izenačeno 3:3), a tega ni znal pretopiti v zmago. Tako sta si po srečanju Ljubljančan Ilić, ki se je pozneje preselil na Japonsko, in Škofjeločan Oblak segla v roke kot dobitnika točke.

Razcvet slovenskih nogometašev v ligi prvakov

Miha Mevlja je letos debitiral tako v članski izbrani vrsti kot tudi ligi prvakov. Foto: Vid Ponikvar Aktualna sezona 2016/17 je prinesla razcvet slovenskih udeležencev. Tako veliko, kar šest, jih v dresih tujih klubov v isti sezoni še ni nastopilo.

Poleg Oblaka, pri 23 letih že starega znanca največjih evropskih štadionov, in ''Nemca'' Kampla, so svojih pet minut slave doživeli še Benjamin Verbič (Köbenhavn), Andraž Šporar (Basel), Petar Stojanović (po Mariboru je v ligi prvakov nastopil še z Dinamom) ter Miha Mevlja, ki se je tik pred koncem poletnega prestopnega roka iz Bukarešte preselil v Rostov in v dresu ruskega podprvaka dočakal zahtevno skupino v ligi prvakov.

V njej je poleg Bayerna tudi Atletico, tako da primorski branilec nestrpno čaka na obračun z rojakom, ki spada med najboljše vratarje na svetu. Zgodovinski dogodek, tretji medsebojni obračun Slovencev se bo zgodil danes. Oba Slovenca sta napovedana v začetnih postavah, kar je odlična napoved za slovensko poslastico v ruskem mestu, ki leži ob reki Don.

Bo Oblak, brez katerega očitno ne gre sestaviti slovenskega dvoboja v ligi prvakov, še tretjič zapored ostal nepremagan? Proti Iliću mu je uspelo. Bo uspešen tudi proti Mevlji, s katerim se je ta mesec veliko družil na Brdu pri Kranju in v Stožicah?