Tri ure za večnost v družbi Messija in Ronalda

Miha Blažič je v zadnjih dveh tednih izkusil privilegije, o katerih sanjajo milijoni po svetu. Foto: Vid Ponikvar

"Tako sem mislil že prej, tako mislim tudi zdaj, ko sem proti obema igral. Oba sta sijajna nogometaša, oba spadata med najboljše vseh časov, sta pa tudi drugačna. Vsak ima svoje prednosti, vsak svoje slabosti, a se okoli tega, kdo od njiju je boljši, ne morem opredeliti. Najboljša sta oba," je o večnem nogometnem vprašanju, ki si ga nogometni svet zastavlja že skoraj 15 let, povedal Miha Blažič, ko je beseda nanesla na večno polemiko o tem, kdo je boljši – Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi.

Branilec Ferencvaroša je doživel to, kar je privilegij redkih. Pomeril se je z obema. Tako kot danes z napetimi ušesi poslušamo Branka Oblaka, kako je igral proti Peleju in z Gerdom Müllerjem, in je vedno zanimivo, ko začne Srečko Katanec razlagati o dvobojih z Diegom Maradono, tako bo tudi on lahko čez desetletje, dve, tri, tudi štiri mlajšim s ponosom razlagal o tem, kako je igral proti nogometašema, ki sta pobrala 11 od zadnjih 12 zlatih žog. S tem, da je on proti obema igral v vsega dveh tednih, v katerih je z njima, z vsakim polovico, preživel 180 minut.

Najprej pred dvema tednoma, ko je s Ferencvarošem v prvem krogu skupine G lige prvakov igral pri Barceloni in izgubil z 1:5. "Da, res lepa izkušnja, čeprav bi si seveda želel, da bi iztržili boljši rezultat, toda to je pač Barcelona. Ekipa nogometašev, ki lahko v vsakem trenutku zabijejo gol. Najbolj se mi je v spomin vtisnilo dejstvo, da so bili samo rezervisti Barcelone, ki so na tej tekmi vstopili na igrišče, skupaj vredni več kot 200 milijonov evrov. Noro, to je povsem drug svet," se je gostovanja na kultnem stadionu Camp Nou, ki je hkrati pomenilo njegov debi v ligi prvakov, spomnil Blažič.

V dvoboju (na fotografiji desno od Argentinca) z Lionelom Messijem na tekmi proti Barceloni Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

"Škoda, da je bil stadion zaradi znanih ukrepov prazen, a vseeno je bila to prečudovita izkušnja. Hitro sem se spomnil, da sem ta stadion obiskal pred 12 leti, a takrat kot gledalec. Zdaj sem se nanj vrnil v vlogi nogometaša. Za nameček v ligi prvakov. Kdo bi si mislil. Lepo je bilo," je povedal 27-letni Koprčan in se razgovoril tudi o rekorderju po številu zlatih žog, najboljšem strelcu v zgodovini Barcelone Messiju.

Lionel Messi? V trenutku je odločil tekmo.

Njegovo igro je ocenil s številko, ki jo Argentinec nosi na svojem dresu. "Za deset! Zdaj mi je postalo jasno, zakaj ga, tako kot Ronalda, vsi tako opevajo. To težko razložim, to moraš doživeti, ampak onadva sta res neki drugi svet. V spomin se mi je vtisnila predvsem akcija pri prvem golu, ko smo se sredi prvega polčasa dostojno upirali Barceloni in držali rezultat 0:0, potem pa je, 40 metrov od našega gola, ob liniji avta, prišel do žoge on, preigral tri, štiri naše nogometaše, izsilil enajstmetrovko in zabil gol za vodstvo. V trenutku njegove genialnosti je bila tekma odločena," je Blažič doživeto opisoval eno od nogometnih čarovnij kapetana Barcelone, s katerim sicer ni spregovoril nobene besede.

"Ne, saj je bolj tih in se drži zase. Tudi s soigralci govori bolj malo. Vsaj jaz ga nisem slišal, da bi. Dres? Nisem niti poskušal, saj sem vedel, da ga bo za menjavo dresov po koncu spraševala polovica naše ekipe, tako da sem se po koncu tekme raje dogovoril s francoskim branilcem Clementom Lengletom, s katerim sva se že med tekmo malce zaklepetala," je o izkušnji z enega največjih stadionov in proti enemu najboljših klubov na svetu še povedal nekdanji branilec Domžal in Kopra, ki je pred tednom dni remiziral s kijevskim Dinamom, že ta teden pa se udaril s še enim velikanom svetovnega nogometa. Ronaldom oz. njegovim Juventusom, ki je v sredo v Budimpešti prav tako zmagal s 5:1.

Ob dvakratnem strelcu Alvaru Morati na tekmi proti Juventusu Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Cristiano Ronaldo? Drugačen in predvsem lačen.

"Je drugačen, kot je Messi, je pa zelo tekmovalen. Ves čas preži na priložnost, zato je za nas branilce toliko bolj neprijeten. Neverjetno, kakšno željo po še in še ima. Res se vidi, da je lačen zadetkov. Iz vsake, še tako majhne priložnosti želi priti do gola. Je tudi precej bolj glasen od Messija na igrišču. Vidi se, da ima povsem drugačen značaj," je povedal Blažič še o drugem velikanu svetovnega nogometa in športa, v katerem ga poznamo tudi pod blagovno znamko CR7.

"Pri njem se mi je v spomin vtisnila akcija, v kateri sem mu potem v zadnjem hipu zbil žogo. V tej akciji je šel Alvaro Morata ena na ena proti našemu vratarju, Ronaldo pa je zadaj šprintal na vso moč in se drl, naj mu poda. To je le en utrinek, ki mi je dal vedeti, kako zelo si želi zabijati gole," je še povedal o slovitem Portugalcu, ponosnem lastniku petih zlatih žog. Tudi z njim prav veliko "zasebnih" opravkov ni imel. "Ne, saj se tudi sicer nerad pogovarjam z nasprotnikovimi nogometaši. Sploh ne v tem kontekstu, da bi koga dražil. Kje šele njega. Že tako je najboljši na svetu, jaz pa naj ga še razjezim, da mi bo to poskušal dokazati? Ne, hvala," se je zasmejal Blažič.

V tujino se je podal razmeroma pozno, potem pa naredil velik preskok

Za Ferencvaroš redno igra že četrto sezono v nizu. Foto: Reuters Nasmejan je zagotovo tudi takrat, ko se po naporni tekmi zlekne na kavč in se zazre na pot, ki jo je v zadnjih letih prehodil. Odkar je poleti 2017 po pokalnem naslovu in play-offu lige Europa proti Marseillu po dveh letih zapustil Domžale in na mala vrata prišel v Ferencvaroš, je storil veliko. Na Madžarskem je dvakrat postal državni prvak, lani igral v ligi Europa, v kateri je bil s soigralci povsem blizu napredovanja v izločilne dele, letos izkusil še ligo prvakov in predvsem – vedno redno igral.

"Po tisti sijajni sezoni v Domžalah je bil pri 24 letih pravi trenutek, da odidem v tujino. Ferencvaroš je bil edini res zainteresiran zame. Čeprav nisem ravno dosti vedel o madžarskem nogometu, sem o klubu slišal same dobre stvari, zato sem ponudbo sprejel. Danes mi seveda ni niti najmanj žal," je po 119 nastopih in 12 zadetkih v dresu Ferencvaroša povedal Blažič. Še bolj je lahko ponosen zato, ker je statistiko v treh letih tako lepo zapolnil v dresu največjega nogometnega kluba iz Madžarske, ki je bila pred desetletji velesila svetovnega nogometa. Takrat je pomembno vlogo v njem igral tudi Ferencvaroš, ki je leta 1965 osvojil takratni pokal velesejemskih mest (poznejši pokal Uefa in zdajšnja liga Europa), kar 31-krat pa je bil madžarski prvak.

Zdaj so evropske ambicije v Blažičevem klubu seveda precej nižje, v ligi prvakov bodo zadovoljni že z mestom, ki prinaša nadaljevanje sezone v ligi Europa. Barcelona z devetimi točkami in Juventus s šestimi sta na vrhu skupine G že precej odskočila. Ferencvaroš ima, tako kot Dinamo Kijev, točko in se bo s klubom drugega slovenskega reprezentanta Benjamina Verbiča potegoval za tretje mesto.

"Ne bo lahko, ampak to je naš cilj. Upam, da bomo na koncu tretji mi, medtem ko si Verbič, s katerim sva se pred prvo medsebojno tekmo na kratko slišala, seveda želi, da bi bil boljši on. Bomo videli. Seveda pa bomo kaj poskušali narediti tudi na povratnih tekmah proti Barceloni in Juventusu. Možnosti vedno so," pravi Blažič, ki podobno govori tudi o svoji nogometni prihodnosti. Z zdajšnjim klubom ima pogodbo do leta 2022. "Tako kot vsak tudi jaz seveda sanjam, da bi še napredoval, a tudi če bom ostal tu, ne bo slabo. Odlično je," se z morebitnim prestopom na bolje ne obremenjuje preveč.

Dolgo časa je sanjal o reprezentanci, zdaj sanje živi

Za njegovo dobro voljo in nogometni vzpon v zadnjem času skrbi tudi njegov reprezentančni status. Potem ko je v reprezentanci debitiral pod vodstvom Tomaža Kavčiča, je v zadnjem času postal standardni član dvojčka osrednjih branilcev zdajšnjega selektorja Matjaža Keka, ki ga tvorita s soimenjakom iz Rusije, članom Sočija Miho Mevljo. V ligi narodov je na vseh štirih tekmah igral od prve do zadnje minute in pomagal zgraditi granitno obrambo, ki do zdaj sploh še ni prejela gola.

Z Benjaminom Verbičem se bosta prihodnji teden družila v reprezentanci. Potem ju čaka nov medsebojni obračun v ligi prvakov. Foto: Vid Ponikvar

"Bolj kot karkoli sem si želel, da bi prišel v reprezentanco, tako da sem zelo vesel, da mi je uspelo in mi selektor zaupa. Poskušam se oddolžiti z dobrimi igrami. Dobro pa vem, da tako jaz kot kdorkoli drug nimam ničesar zagotovljenega. Sem šele na začetku. Dokazovati se moram na vsaki tekmi, kar je normalno," je še povedal branilec, ki je pred poznejšim odhodom v tujino v prvi slovenski ligi zbral 146 nastopov. V matičnem Kopru je debitiral že s 17 leti, igral za vse mlajše reprezentančne selekcije, na debi med člani pa čakal do 25. leta.

Nič zato. Pomembno je, da je zdaj s tem, kar ima, zadovoljen. Tako kot je lahko zadovoljen tudi z rezultati, ki jih Slovenija z njim v ekipi dosega v zadnjem času. Resda v tretjerazredni ligi narodov, toda v štirih tekmah ni prejela niti enega gola, zbrala pa deset točk. "Super je. Mislim, da na vsaki akciji pokažemo napredek. Tudi rezultati so dobri. Zdaj nas čakata še dve tekmi, ki bosta najtežji. Prebral sem že, da bo Kosovo v polni postavi, zelo nevarna pa je seveda tudi Grčija. Ta akcija bo ključna," pred novo reprezentančno akcijo, ki jo bo začel že v ponedeljek, pravi novopečeni slovenski nogometni prvokategornik Blažič.

Sportal Oblak v klavrnem večeru za Atletico izboljšal dva rekorda