Petek, 1. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
Ogrevanje za SP v Rusiji (8/10)
Sramota v Gijonu: najbolj očitna prevara v zgodovini SP?
Tekma svetovnega prvenstva 1982 v Španiji med Avstrijo in Zahodno Nemčijo še danes velja za eno izmed največjih sramot v zgodovini nogometa. Zaradi te tekme so pri Fifi na svetovnih prvenstvih uvedli nov pravilnik. Kaj se je pred 36 leti dogajalo v Gijonu?
Petkovo rubriko, s katero vas ogrevamo do začetka športnega spektakla leta, nadaljujemo z osmo zgodbo od desetih, s katerimi odštevamo do 14. junija, ko se bo ob 17. uri na štadionu Lužniki v Moskvi s tekmo med Rusijo in Savdsko Arabijo začelo 21. svetovno nogometno prvenstvo.
Svetovno prvenstvo 1982 je bilo prvo z razširjenim številom udeleženk po letu 1934, ko so število sodelujočih reprezentant s 13 povišali na 16. Tokrat jih je bilo zraven 24, kar je pomenilo, da je imela Afrika, ki je do takrat poskrbela le za tri nastope na svetovnih prvenstvih, prvič dva predstavnika. Eden je bil Kamerun, druga pa Alžirija.
Potem ko v kvalifikacijah za svetovna prvenstva med letoma 1930 in 1966 ni sodelovala, v letih 1970, 1974 in 1978 pa se ni uvrstila nanje, ji je leta 1982 uspelo. Pred začetkom tekmovanja v Španiji ji nihče ni pripisoval možnosti za uspeh.
Afriških reprezentanc na svetovnih prvenstvih takrat nihče ni jemal resno. Tunizijcem je štiri leta pred tem uspelo poskrbeti za sploh prvo in do leta 1982 tudi edino zmago kakšne afriške reprezentance na največjem nogometnem odru.
Alžirija ali pa Čile, sicer bronast iz leta 1966, ki pa od takrat naprej na svetovnih prvenstvih ni zmagal niti enkrat, bosta pristala na dnu skupine 2, so bili prepričani vsi. Zahodna Nemčija in Avstrija se bosta sprehodili v drugi krog.
Po dveh nastopih v nizu so tokrat povsem razočarali
Alžircev letos ne bo zraven.
Alžirije po dveh nastopih na svetovnih prvenstvih v nizu – spomnimo, leta 2010 je Slovenija prav na tekmi proti tej reprezentanci dosegla zgodovinsko zmago, zraven pa so bili tudi na zadnjem prvenstvu – letos v Rusiji ne bo.
V afriških kvalifikacijah je namreč v odločilnem delu povsem pogorela. V skupini z Nigerijo, ki je bila prva, Zambijo in Kamerunom je osvojila le dve točki in pristala na povsem zadnjem mestu.
Remija sta Alžircem uspela na domačih tekmah z Nigerijo in Kamerunom, preostale štiri tekme pa so izgubili. Tudi doma z Zambijo z 0:1.
Arogantni Nemci so doživeli hladno prho
Prvo tekmo so Alžirci igrali proti Zahodnim Nemcem, ki so bili prepričani, da bodo visoko zmagali, in bili ob tem zelo arogantni. Nič čudnega, bili so evropski prvaki, v kvalifikacijah pa so na osmih tekmah osemkrat zmagali in ob tem dosegli 33 golov.
"Šesti gol bomo posvetili svojim ženam, sedmega pa psom," je pred tekmo s to severnoafriško debitantko na prvenstvih, malo v šali, malo zares, v intervjuju dejal eden izmed zahodnonemških reprezentantov.
Veliko veselje Alžircev po zmagi nad Nemci v Gijonu.
Pred 42 tisoč gledalci v Gijonu so Alžirci 16. junija igrali za 20 milijonov navijačev v svoji domovini in še vse tiste po svetu, ki vedno raje stiskajo pesti za Davida, ne Goljata.
Ob polčasu je bil izid 0:0, ob čemer so mnogi povzdignili obrvi, a to ni bilo nič proti tistemu, kar je sledilo. Napadalec Renah Madjer je v 54. minuti Alžirce popeljal v vodstvo, ki je trajalo 13 minut, ko je v 67. minuti na 1:1 poravnal legendarni Karl-Heinz Rummenige.
Vsi so pričakovali, da bodo Nemci stvari postavili na svoje mesto in poskrbeli za preobrat, a zgodilo se je obratno. Že minuto pozneje je afriški igralec leta Lekhdar Belloumi za Alžirce zabil še drugi in, kot se je izkazalo pozneje, tudi zmagoviti gol.
Dan za tem je Avstrija v Oviedu premagala Čile z 1:0.
Karl-Heinz Rummenigge je blestel. V drugem krogu je Zahodna Nemčija 20. junija v Gijonu stresla jezo nad Čilom in ga s tremi goli Rummenigeja premagala s 4:1, dan pozneje pa so Avstrijci z dvema goloma v drugem polčasu z 2:0 odpravili Alžirce.
V zadnjem krogu so Alžirci 24. junija, spet v Oviedu, proti Čilu ob polčasu vodili že s 3:0 in bili blizu podviga, da postanejo prva afriška reprezentanca v drugem krogu svetovnih prvenstvih.
Če bi ostalo pri tem izidu, bi jim napredovanje preprečil le bizaren rezultat s tekme med Zahodno Nemčijo in Avstrijo dan za tem (4:3, 5:4 ...). Toda v drugem polčasu so Alžirci močno popustili in reševali zmago. Uspelo jim je, zmagali so s 3:2 in postali prva afriška reprezentanca, ki je na svetovnem prvenstvu dvakrat zmagala.
Nemški navijači so začeli zažigati zastave
Pred zadnjim krogom druge od šestih skupin so bili Alžirci na drugem mestu. Bili so blizu velikega podviga, a ni bilo dovolj.
Sramota v Gijonu, kot so mnogi poimenovali to tekmo, odigrano 25. junija leta 1982, je poskrbela, da ni bilo.
Nemci so proti Avstriji hitro zadeli, potem pa so gledalci spremljali pravcato uspavanko.
Na očeh škotskega sodnika Boba Valentina, 41 tisoč gledalcev na štadionu in še nekajkrat toliko pred televizijskimi sprejemniki so namreč nogometaši Avstrije in Zahodne Nemčije uprizorili predstavo, ki je še danes črn madež na športni poti vsakega izmed njih.
Avstrijci so pred zadnjim krogom morali paziti le na to, da ne bi izgubili za več kot dva gola. Njihovi nemški sosedje pa so lovili kakršnokoli zmago. Minimalna zmaga Zahodnih Nemcev in napredovali bi oboji. Zgodilo se je seveda prav to. Na zelo očiten način.
Napadalec HSV Horst Hrubesch je že po desetih minutah igre Nemce popeljal v vodstvo, potem se je dogajanje na igrišču ustavilo. V prvem polčasu je bilo morda še videti, da ekipi igrata druga proti drugi, v drugem je postalo jasno, da igrata skupaj in imata samo en cilj. Da bosta napredovali, majhnim Alžircem pa pokazali, kje jim je mesto.
Avstrijski komentator je med prenosom utihnil in gledalce pozval k bojkotu
Ko so gledalci na štadionu dojeli, kaj se dogaja, so se dvignili na noge. Najprej nevtralni, španski navijači, ki so začeli vzklikati: "Alžirija, Alžirija!"
Potem so se proti svojim nogometašem začeli obračati še navijači obeh reprezentanc in jim začeli glasno žvižgati.
Obe reprezentanci sta le nekajkrat streljali proti golu, pa še to ne v okvir vrat.
Eden izmed nemških navijačev na tribuni je celo zažgal nemško zastavo. Medtem so alžirski navijači rinili ob ograjo in nazorno pokazali, da je tekma prodana. Mahali so z bankovci.
Avstrijski komentator Robert Seeger je gledalce med tekmo pozval, naj ugasnejo svoje televizijske sprejemnike, in se do konca prenosa ni več oglasil.
"Kar se dogaja tukaj, je sramotno in ni povezano z nogometom," pa je bil v prenosu ves iz sebe njegov nemški kolega Eberhard Stanjek.
"Zginite z igrišča!" so se drli praktično vsi na štadionu, ko je bilo tekme konec, nogometaši obeh ekip pa so se zadržano veselili napredovanja. Ni jim preostalo drugega, kot da so poslušali in stekli v garderobe.
Alžirci bi se 32 let pozneje skoraj maščevali
Nemci so se morali zelo potruditi.
Pred štirimi leti v Braziliji so Alžirci ob svojem četrtem nastopu na svetovnih prvenstvih v skupinskem delu osvojili štiri točke in se prvič uvrstili v izločilne dele.
Usoda je hotela, da so v osmini finala naleteli prav na Nemce. Pred tisto tekmo so se mediji seveda hitro spomnili na dogodke iz Gijona, a v nemškem taboru se z njimi niso kaj prida obremenjevali.
"Maščevanje Alžircev? Za kaj? Večina mojih izbrancev leta 1982 sploh še ni bila rojena. Zakaj bi se nam potem želela Alžirija maščevati? Tega si res ne znam predstavljati," je pred tekmo govoril nemški selektor Joachim Löw, ki je pozneje proti Alžircem zelo trpel.
V rednem delu tekme namreč gledalci v Porto Alegreju niso videli zadetkov, zmago z 2:1 in napredovanje v četrtfinale so si Nemci, ki so pozneje postali svetovni prvaki, zagotovili šele v podaljških.
Reprezentanca, v kateri igra 22 gangsterjev
"Sram naj vas bo!" je z debelimi, mastnimi črkami dan po tekmi pisalo na naslovnici enega izmed nemških časopisov, podobno pa so se odzvali praktično vsi in dali svojim nogometašem jasno vedeti, da v športu obstaja še kaj pomembnejšega, kot je zmaga.
"V naši reprezentanci je 22 gangsterjev!" se je ob tem v enem izmed intervjujev izrazil nekdanji zahodnonemški reprezentant Willi Schulz, svetovni podprvak iz leta 1966.
"Želeli smo napredovati, ne pa igrati lepega nogometa," je bilo vse, kar je po tekmi rekel selektor Nemcev Jupp Derwall.
"Uvrstili smo se naprej. To je vse, kar šteje," pa je novinarje ošabno ošvrknil v svojem prvem od rekordnih petih nastopov na svetovnih prvenstvih takratni debitant, pozneje pa legendarni reprezentant Lotthar Mätthaus.
Na nemškega selektorja Juppa Derwalla in njegove nogometaše se je usul hud plaz kritik.
Zelo podobno so se obnašali tudi preostali nemški nogometaši, med katerimi so prevladovali zvezdniki Bayerna Münchna in takrat zelo močnega HSV, ki je leto za tem postal evropski prvak.
To so dali jasno vedeti tudi s tem, kar so naredili, ko je pod njihova okna v hotelu prišlo protestirat nekaj deset nezadovoljnih nemških navijačev. Z balkonov so jih polili z vodo in se ob tem glasno smejali. To so bili pač drugi časi …
"Nemčija ima vso pravico, da igra, kot si želi igrati. Tudi počasno in obrambno, če je treba," je 80 minut povsem dolgočasne igre, v kateri so si nogometaši žogo podajali med seboj in čakali na zadnji sodnikov žvižg, opravičeval takratni predsednik nemške nogometne zveze Hermann Neuberger, ki je bil hkrati tudi podpredsednik Fife.
Tudi zaradi tega ne čudi, da so pri Fifi pritožbo, ki so jo vložili besni Alžirci, razveljavili.
"Na tej tekmi ni nič vplivalo na končni rezultat," so pojasnili po odločitvi, ki so jo sprejeli po dobrih treh urah razglabljanja za zaprtimi vrati, ter palčka odrinili od mize, za katero so se mastili velikani in bogataši.
Avstrijec je prestopil meje dobrega okusa
Da so Nemci in Avstrijci na afriški nogomet in Alžirijo gledali nekako tako oziroma še precej bolj podcenjujoče, potrjujejo predvsem škandalozne izjave, ki jih je o sporni tekmi dal vodja avstrijske delegacije v Španiji.
"Seveda, tekma je bila odigrana taktično. Če deset tisoč Alžircev misli, da lahko povzročijo škandal zaradi tega, kar se je dogajalo, potem bodo samo dokazali, da imajo v svoji domovini premalo šol. Kaj si pa mislijo, da so? Prišli so iz oaze, povohali svetovno prvenstvo po 300 letih in sanjajo, da so pomembni," je dejal Hans Tschak in poskrbel, da se je nogometni svet še bolj zasukal v smer majhne, simpatične afriške reprezentance, ki je takrat že obupala nad tem, da bo na prvenstvu še igrala.
Je pa bila zato ponosna morda še bolj, kot če bi šla na prvenstvu povsem do konca.
Alžirci so poskrbeli, da so se pravila za vedno spremenila
Lakhdar Belloumi je bil ponosen. "Sploh nismo jezni, ampak povsem mirni. Dve svetovni velesili se pred svetom sramotita zaradi nas. Lahko smo ponosni," je z nasmehom na ustnicah razlagal branilec Chaabane Merzekane.
"Uspelo nam je veliko, največ. Lahko bi postali svetovni prvaki, pa bi dosegli manj. Pustili smo globok pečat v nogometu in se za vedno zapisali v zgodovino," pa je povedal Belloumi.
Legendarni napadalec, ki je za Alžirijo zbral sto nastopov in zabil 27 golov, ni lagal. Alžirci so pred 36 leti Fifo prisilili v spremembe.
Od leta 1982 in Španije so vse tekme zadnjega kroga na sporedu isti dan in ob isti uri. Alžirci so v očeh mnogih postali največji zmagovalci.
To pa je nekaj, kar tistega leta ni uspelo niti Italijanom, ki so postali svetovni prvaki, potem ko je v finalu za njih navijal ves svet.
Nasproti so jim namreč stali Zahodni Nemci, največji poraženci tistega prvenstva.
Kaj se je dogajalo v skupini 2 SP 1982:
16. junij 1982, Gijon:
Zahodna Nemčija : Alžirija 1:2 (0:0)
Rummenigge 67.; Madjer 54., Belloumi 68.
17. junij 1982, Oviedo:
Čile : Avstrija 0:1 (0:1)
Schachner 21.
20. junij 1982, Gijon:
Zahodna Nemčija : Čile 4:1 (1:0)
Rummenigge 9., 57., 66., Reinders 81.; Moscoso 90.
21. junij 1982, Oviedo:
Alžirija : Avstrija 0:2 (0:0)
Schachner 55., Krankl 67.
24. junij 1982, Oviedo:
Alžirija : Avstrija 3:2 (3:0)
Assad 7., 31., Bensaoula 35.; Neira 59/11m, Letelier 73.
25. junij 1982, Gijon:
Zahodna Nemčija : Avstrija 1:0 (1:0)
Hrubesch 10.
6