Liga Europa
Sreda, 5. 7. 2017, 14.58
7 let, 2 meseca
Žan Žužek
Otrok Domžal, ki je pozabil na dogovor z brazilskim idolom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Ob takšnih nogometaših, kot je 20-letni Žan Žužek, se za prihodnost domžalskega kluba ni treba bati. Rumeni dres nosi že od otroštva, po strelskem prvencu v Evropi pa je ponosno izpostavil, da živi le za en klub. Za Domžale, s katerim je tesno povezan že od otroštva in ga doživlja drugače od soigralcev, ki so prišli od drugod.
Redki so klubi, ki v Evropi premagujejo tekmece na račun mladih strelcev iz lastnega podmladka. Domžale je eden izmed njih. Na uvodni tekmi prvega kroga kvalifikacij za ligo Europa sta proti estonski Flori (2:0) v Celju v polno zadela Jan Repas in Žan Žužek, produkta mladinske šole Domžal, ene najboljših na tem delu Evrope.
To dokazujejo tako številni uspehi, državni in pokalni naslovi, kot tudi neprestano zanimanje tujih klubov, ki vse prej kot površno spremljajo dogajanje v domžalski valilnici talentov in skušajo v svoje vrste privabiti najbolj izstopajoče posameznike.
Vučkić, Lazarević, Gorenc Stanković ...
Nekdanji up Domžal Jon Gorenc Stanković bo v prihodnji sezoni igral v najmočnejšem angleškem klubskem razredu.
V zadnjem desetletju se je iz majhnega kluba v Kamniški Bistrici, ki gradi svojo moč in prepoznavnost na obsežnem delu z mladimi, v tujino preselilo že nič koliko nadarjenih najstnikov.
Mnogi so pozneje oblekli tudi dres članske izbrane vrste in se ali se še vedno dokazujejo v priznanih ligah. Imena kot so Haris Vučkić (Twente), Dejan Lazarević (Karabükspor), Jon Gorenc Stanković (Huddersfield Town), Jan Mlakar (Fiorentina), Gregor Zabret (Swansea City) in še bi lahko naštevali, nekaj pomenijo tudi v Evropi.
Po njihovi zaslugi se je v tujini še hitreje razširil glas o domžalski nogometni šoli. Omenjenim primerom bi lahko v prihodnosti sledila tudi Repas in Žužek.
Nekdanja domžalska soigralca. Slobodan Vuk (levo) se je odpravil na Norveško, Nemanja Maksimović (desno) pa se je po dokazovanju v Kazahstanu (Astana) to poletje preselil v Španijo k netopirjem iz Valencie.
V zadnjih letih ne manjka odmevnih prestopov iz domžalskega kluba. Zadnjega je izvedel Žan Majer (Rostov), pred njim so se v tujino odpravili tudi Kenan Horić (Antalyaspor), Marko Alvir (Slavia Praga), Antonio Mance (Trenčin), Dejan Trajkovski (Twente), Slobodan Vuk (Tromso), Matic Črnic (Rijeka), Nejc Skubic (Konyaspor), Uroš Korun in Saša Aleksander Živec (oba Piast Gliwice), Nemanja Maksimović (Astana, pred dnevi je podpisal za slovito Valencio iz Španije) …
Domžale predstavljajo izjemo
Domžalčani so si na prvi tekmi s Floro priigrali lepo prednost (2:0).
V slovenskem prvenstvu v zadnjem obdobju ni zaznati rasti števila mladih upov, ki se v kratkem obdobju razvijejo v tako dobre nogometaše, da v klubu predstavljajo dodano vrednost. Poplava nakupovanja tujcev z dvomljivo in nedokazano kakovostjo je poskrbela, da je prisoten celo trend postopnega usipa.
Novih mladih dokazanih igralcev, na katere bi tako rad stavil slovenski nogomet, a jim članska konkurenca v Prvi ligi Telekom Slovenije predstavlja zelo zahtevno oviro, ni veliko. Tako velja za večino klubov. Eno izmed redkih izjem predstavljajo Domžale. Tam se popkovina med stalnim dotokom najboljšega, kar lahko ponudi podmladek, in člansko izbrano vrsto še ni pretrgala.
Zmagati želi tudi v Estoniji
Žan Žužek je prejšnji četrtek v Celju proti estonskemu prvoligašu odigral 23 minut.
To dokazuje tudi zgodba Žana Žužka, zadnjega evropskega junaka domžalskega kluba, ki je na tekmi s Floro ob krstnem nastopu v kvalifikacijah evropskega tekmovanja prispeval zadetek. Dočakal je svojih pet minut slave in še olepšal domžalsko nogometno pravljico, tako navezano na delo z mladimi.
''Zelo sem vesel, da sem dobil priložnost tudi v Evropi. Skušal bom izkoristiti vsako,'' nam je sramežljivo, saj ni navajen na dodatno medijsko pozornost, odgovoril po tekmi s Floro. V igro je vstopil v 67. minuti, nato pa se v izdihljajih rednega dela vpisal med strelce in postavil piko na i zmagi z 2:0, s katero so se Domžalčani z eno nogo in pol že uvrstili v napredovanje.
''Vedeli smo, da bomo igrali s čvrstim tekmecem. Na koncu smo le strli obrambo Flore, ta gol pa nam je prinesel dodatno veselje. Zdaj imamo malce večjo prednost pred povratno tekmo. Vemo, da še ni konec, bomo pa naredili vse, da zmagamo tudi v Estoniji,'' je ponovil besede trenerja Simona Rožmana, ki je prav tako napovedal lov za novo evropsko zmago in suverenim napredovanjem v drugi krog kvalifikacij.
Le pet minut od najljubšega štadiona
V prejšnji sezoni je dosegel prvi zadetek v 1. SNL, v tej je dočakal strelski prvenec v Evropi.
Žužkova vez z domžalskim klubom, aktualnim pokalnim zmagovalcem, je zelo tesna. In prepletena z mnogimi čustvi. Rojen je v hiši, ki leži ob Kamniški Bistrici. To je reka, ki ne pooseblja le mesta Domžale, ampak tudi njegov nogometni klub. Ob Kamniški Bistrici namreč stoji njegov najljubši štadion, domžalski Športni park. ''Do njega imam peš le pet minut,'' se je nasmehnil Žan.
Pri 20 letih je končno dočakal resnejšo priložnost. Minili so časi, ko je veljal le za obetavnega mladinca. Strokovnemu vodstvu ni ušel izpod nadzora. Prejema vedno večje zaupanje. Zaveda se, da ni popoln nogometaš in da bi lahko popravil še marsikaj. Če bi to storil že prej, bi morda med prvokategornike zakorakal že prej, tako pa najlepše dneve med člani doživlja pri 20 letih.
Nogometaši #NKDomzale so srečno prispeli v Talin in se namestili v hotelu. :) #skupajdovrha #uel
— NK Domžale (@NKDomzale) July 4, 2017
Foto: Žiga Zupan pic.twitter.com/5OgdkiK3vh
V prejšnji sezoni je dosegel klubski prvenec v Prvi ligi Telekom Slovenije, nato je zadel v polno proti Flori, dobro strelsko formo pa je ohranil tudi konec prejšnjega tedna, ko so Domžalčani pred potjo v Estonijo odigrali še pripravljalno tekmo z Dinamom iz Bukarešte (2:3). Mladi slovenski reprezentant Žužek se je ponovno vpisal med strelce.
Njegov idol je Juninho
Jan Repas na ramenih Juninha po zadnjem pokalnem naslovu Domžal.
Kot zvezni igralec, ki je najbolj ponosen na igro z glavo, plod katere je bil tudi zadetek proti Flori, namerava še večkrat zatresti mreže. S pomočjo trenerja Rožmana, ki se je o njegovih sposobnostih prepričal takoj po prihodu v Domžale, ko je začel tesno sodelovati z mladinsko akademijo, bi lahko v tej sezoni stopil korak naprej in izpostavil resno kandidaturo za stalno članstvo v udarni enajsterici.
''Je zelo mlad, perspektiven in dober trener. Mladim daje veliko priložnosti. V strokovnem smislu nam zelo pomaga. Veliko se naučimo od njega. Pri njem smo vsi enakopravni, nobenega ne izpostavlja veliko,'' je Žužek predstavil svojega stratega Rožmana, najmlajšega v Prvi ligi Telekom Slovenije.
Ljubezen do domžalskega kluba je začutil še kot deček. ''Od majhnega sem hodil na tekme in pri delu opazoval številne reprezentante. Ljubijankić, Stevanović, predvsem pa Juninho … (takrat je globoko zavzdihnil, op. a.). On je moj idol v Domžalah. Ko sem dobil priložnost, da zaigral z njim, sem bil presrečen. Resda je to trajalo le eno leto, saj se je nato upokojil, a je bilo to nekaj najlepšega,'' nam je zaupal igralec, ki nosi številko 13.
Žal mu je, da ni pokazal na lase
Juninho se je pri 33 letih odločil, da se bo posvetil družini.
Juninho se je, tudi zaradi številnih zdravstvenih težav, odločil, da ne bo več igral nogometa. Posvetil se bo družini, njegov veliki ljubitelj Žan pa ne izključuje možnosti, da bi se vrnil v domžalski klub in mu pomagal v kakšni drugi obliki. Z nasveti, ki bi jih mladi igralci vpijali z zadovoljstvom.
''Z Juninhom sem bil domenjen. Rekel mi je, naj pokažem na frizuro, če bom zabil gol. Žal sem pozabil (smeh). Skupaj smo si pobrili lase po finalu pokala, a sem pozabil,'' mu je bilo žal, ker je na srečanju s Floro pozabil na posebno proslavljanje zadetka.
Toliko težje mu je bilo zaradi tega, ker si je dvoboj v televizijskem prenosu ogledalo nemalo Slovencev. ''Bi pa zato zadetek posvetil njemu. Ker me je tako lepo spodbujal in dajal nasvete'', se je zahvalil Brazilcu s slovenskim potnim listom.
Juninho, natančneje Wilson Aparecido Xavier Junior, je spomladi dopolnil 33 let. Ko so nastopila zlata leta domžalskega kluba, zaznamovana z dvema zaporednima naslovoma državnih prvakov s trenerskim rokopisom Slaviše Stojanovića, je že bil njegov član. Takrat je mladi Žužek zvesto obiskoval dvoboje. Pogosto tudi kot pobiralec žog. Bil je star deset let in si pri sebi mrmral, da bi tudi sam kdaj zaigral na takšni ravni.
Z Janom Repasom igra že od 6. leta
Jan Repas (levo), sovrstnik in dolgoletni "sostanovalec" Žužka, se je tako veselil zadetka na srečanju s Floro.
To je bila njegova dodatna motivacija za odrekanja in trdo delo, s katerim je rasel v domžalskih mlajših selekcijah, z njimi osvajal lovorike in se pripravljal na trenutek, ko bo na razpolago članski ekipi. Zdaj ga je dočakal.
''Zadnja leta smo res na vrhu. Imamo izvrstne trenerje, ki nam pomagajo tako v nogometu kot tudi življenju. Strokovno vodstvo je res dobro,'' je pohvalil delo z mladimi v domžalskem klubu.
Na prvi tekmi uvodnega kroga kvalifikacij za ligo Europa sta se med strelce tako vpisala le otroka domžalskega kluba. Žužek in Jan Repas, ki je prebil led in kot prvi zatresel mrežo estonskega tekmeca.
V Domžalah je tako zadovoljen, da domačega kluba v Sloveniji ne bi menjal z nobenim.
''Z Janom skupaj igrava že od 6. leta. Po tekmi sva obujala spomine. Veliko sva skupaj, nenazadnje si deliva tudi sobo. Vesela sva bila za drug drugega. Privoščim mu vsak uspeh,'' je cimru, ki se je slovenski javnosti z nekaterimi izvrstnimi predstavami, katere je začinil z zadetki in podajami, predstavil že v prejšnji sezoni, zaželel veliko sreče v prihodnje.
Z Mariborom ali Olimpijo se ne obremenjuje
O tem, da bi se preselil v tujino, še ne razmišlja. Ga pa nikakor ne čudi veliko število nekdanjih soigralcev, ki so se v zadnjih sezonah preselili v tujino. ''To je filozofija kluba. Da se igralci proizvajajo in prodajajo. Tako klub živi. Domžale so zelo dobra odskočna deska za mlade igralce,'' je prepričan, da bo v primeru dobrih predstav v prihodnosti že nagrajen z možnostjo prestopa k kvalitetnemu tujemu snubcu.
Žužek je branil barve Domžal v evropskih tekmovanjih že lani. Tako se je boril proti beloruskemu Šahtjorju iz Soligorska.
Domžalčani so v zadnjih sezonah v prvenstvu v senci večjih slovenskih klubov, ki si lahko privoščijo več. Zlasti višje prejemke, s katerimi lažje prepričajo kakovostne slovenske nogometaše, da se jim pridružijo in zaigrajo bodisi v Ljudskem vrtu ali pa Stožicah.
''Ne vem, kako je pri njih. Sam se z Mariborom ali Olimpijo ne obremenjujem. V Domžalah sem že toliko let, da vem, kako odlično je pri nas,'' ne skriva ljubezni do domžalskega kluba, kateremu še ni podaril vsega, kar namerava. V četrtek ima novo priložnost, da se izkaže.
