Četrtek, 26. 9. 2019, 11.00
5 let, 2 meseca
SLOVENSKE EKIPE V BOJU ZA KOLAJNE
Tako blizu, a še tako daleč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
1
Tine Urnaut in soigralci bodo skušali še enkrat navdušiti Stožice in slovenskemu športu že doma zagotoviti novo kolajno.
Ob odštevanju ur do polfinalnega obračuna slovenske odbojkarske reprezentance, ki bo v boju za pariški finale skušala v Stožicah ob 20.30 na kolena spraviti Poljsko, smo se spomnili vseh slovenskih polfinalnih poskusov v odbojki, rokometu in košarki.
Prihodnji mesec bo minilo okroglih 20 let od zlatega gola Mirana Pavlina v hladnem Kijevu, ki je slovenski nogometni reprezentanci prinesel prvo uvrstitev na veliko tekmovanje (Euro 2000). Državo, dotlej vajeno velikih uspehov športnikov v individualnih panogah in klubskih podvigov, je tedaj zajela velika nogometna evforija, ki se je pod taktirko Srečka Katanca podaljšala še v naslednje kvalifikacijsko obdobje in uvrstitev izbrane vrste na svetovno prvenstvo 2002. Podobno je bilo pred desetimi leti, ko se je Slovenija, tedaj v prvem mandatu Matjaža Keka, še drugič uvrstila na mundial. Zdaj diši po novi nogometni evforiji. Uvrstitev Jana Oblaka in soigralcev na Euro 2020 bi pod Alpe zanesljivo prinesla novo nogometno mrzlico.
Luka Dončić in Goran Dragić sta v Slovenijo pred 24 meseci prinesla naslov evropskega prvaka.
A vse od prve velike nogometne evforije pa so za velik športni nemir poskrbele tudi ostale reprezentance. Za razliko od kralja športa, kjer za velikanski podvig in posledično navijaško romanje dejansko velja že uvrstitev na zaključni turnir, je v košarki, rokometu in odbojki za (naj)večjo medijsko in javno pozornost vendarle potrebno kosanje z najboljšimi. Boj za kolajne. Odbojkarji zdaj že drugič igrajo v polfinalu. Kar trikrat so se na velikih tekmovanjih tam znašli rokometaši. Dvakrat pa košarkarji, sicer edini, ki so našli pot vse do konca. Do zlata.
2004: Srebrni rokometni vitezi
Pisalo se je leto 2004 in Slovenija, v kateri se je medtem nakopičilo že veliko kolajn individualnih športnikov, je gostila evropsko rokometno prvenstvo kot enega od vrhuncev rokometnega navdušenja, h kateremu sta nezanemarljiv delež prispevala tudi osrednja kluba – Krim in Celje PL. Domače prvenstvo se je zdelo idealen oder za naskok na kolajno. S tem se je strinjala tudi četa selektorja Toneta Tislja (mimogrede, edinega slovenskega trenerja, ki je v domovino prinesel ekipno kolajno, saj so v vseh ostalih primerih odličja osvajali tuji selektorji). Sprva je navduševala v Celju, nato še na zaključnem turnirju v Ljubljani, kjer je nazadnje premoč priznala le Nemčiji.
2009: zadišalo je po uresničitvi košarkarskih sanj
Leta 2005 se je z EuroBasketom v Beogradu začela tradicija velikih navijaških košarkarskih romanj. Ta je etapni vrhunec dosegla štiri leta pozneje, ko je srečanje najboljših evropskih reprezentanc gostila Poljska. Slovenci so se sicer vedno redno uvrščali na prvenstva, takrat pa so se pod vodstvom Jureta Zdovca prvič resno vključili v boj za kolajne. Bili so blizu, zelo blizu. Slovenski pohod je namreč šele v podaljšku polfinala zaustavila Srbija. V dramatični tekmi za tretje mesto pa je bila nato za točko boljša še Grčija.
2013: obstali na (pred)zadnji stopnici
V začetku leta 2013 so nase znova opozorili rokometaši. Tedaj pod vodstvom selektorja Borisa Deniča. Na svetovnem prvenstvu v Španiji so z navdihujočo igro in ekipnim duhom v skupinskem delu v Zaragozi dobili vseh pet tekem. Zmagoviti niz so nato prenesli tudi v Barcelono, ki je gostila zaključni del. V osmini finala so ugnali Egipt, v četrtfinalu pa še Rusijo. Zataknilo se je tik pred koncem. V polfinalu je bila boljša Španija, v tekmi za tretje mesto pa še Hrvaška.
2015: Čudežni Giani in prerojeni odbojkarji
Vsega nekaj dni za tem, ko so se v domovino razočarano vrnili slovenski košarkarji po predčasnem slovesu od EuroBasketa, so za športno evforijo leta 2015 začeli skrbeti odbojkarji. Na evropsko prvenstvo, ki sta ga skupaj gostili Italija in Bolgarija, so se pripravljali brez pretiranega medijskega obleganja in visokih javnih pričakovanj, a z veliko odločnostjo in vizijo italijanskega selektorja. Andrea Giani je prerodil odbojkarje, ki so nizali zmage ter v izločilnem delu v velikem slogu ugnali Nizozemsko, Poljsko in Italijo. Premočna je bila le Francija v finalu.
2017: Rokometaši tudi do prve kolajne na svetovnem prvenstvu
Rokometna reprezentanca pa ni le prva, ki je osvojila kolajno na evropskem prvenstvu, in prva z nastopom na olimpijskih igrah (to je nato dvakrat uspelo še hokejski izbrani vrsti). Je tudi prva s kolajno na svetovnem prvenstvu. Ob množici slovenskih športnih uspehov smo morda že kar malce pozabili, da se je to zgodilo predlani. A težko bo kadarkoli pozabiti način. Ekipa, ko jo je vodil še vedno aktualni selektor Veselin Vujović, je v tekmi za tretje mesto na januarskem SP v Franciji proti Hrvaški še v 40. minuti zaostajala za osem golov (16:24), sledila pa sta neverjeten preobrat in končna zmaga za bron zlatega sijaja (31:30).
2017: Kdor čaka, dočaka. Na košarkarski način.
S 17. 9. 2017 je dokončno konec tudi košarkarskega čakanja na tako želeno kolajno. Slovenija je na krilih Gorana Dragića in Luke Dončića ter ob strateški usmeritvi selektorja Igorja Kokoškova razvila najbolj učinkovito in tudi všečno košarko v svoji zgodovini. Poljska, Finska, Grčija, Islandija, Francija, Ukrajina, Latvija, Španija in Srbija. Tako so po vrsti, sprva v Helsinkih in nato v Istanbulu, padali slovenski tekmeci. Košarkarji so tako Sloveniji priborili prvo zlato kolajno v ekipnih športih med člani.
Odbojkarska reprezentanca 2019 je torej že sedma slovenska ekipa v moštvenih športih z žogo, ki bo zaigrala v polfinalu. Že danes (tekma proti Poljski se bo začela ob 20.30) bo postalo jasno, ali bo tudi četrta z uvrstitvijo v veliki nedeljski finale. V primeru poraza pa jo čaka sobotni boj za tretje mesto. O nasprotnikih na teh dveh tekmah bo v petkovi tekmi odločal drugi polfinalni par Srbija : Francija.
1