Če bi deževalo, bi se kolesarji ''pobijali''

Prireditelji so se zavedali, da bo televizijski prenos kolesarske dirke v Bakuju ponesel sliko v svet, zato so večino proge speljali po atraktivnem središču. Kamere so kot po tekočem traku lovile največje arhitekturne znamenitosti bliskovito razvijajočega kavkaškega velemesta. Opazovali so jih lahko tudi kolesarji, ki pa so se zavedali, da ne smejo strmeti v objekte, ampak se morajo vendarle osredotočiti na progo in tekmovalne izzive.

Včeraj smo na Sportalu poročali o tem, kako je bakujske ulice z rekreativnim kolesom začutil slovenski kolesar na službeni dolžnosti v Azerbajdžanu. V nedeljo so bili na delu vrhunski kolesarji, ki so po ulicah švigali z ogromno hitrostjo, a bili po koncu prav tako očarani nad videnim.

''Današnji krog je bil za vse, ki so tekmo spremljali po televiziji, izjemno čudovit. Bilo je res lepo. Čudovita okolica, kocke … Vsa trasa je bila kot nalašč za kolesarske sladokusce. Upal bi si reči, da je primerna tudi za kakšno svetovno prvenstvo,'' nam je zaupal selektor slovenske reprezentance Gorazd Štangelj, ki se je po trasi vozil v jeklenem konjičku ter bedel nad nastopi treh izbrancev s podobo Triglava na prsih.

Če bi deževalo, bi nastal kaos

V Bakuju pa, zadeva vrhunsko kolesarstvo, vendarle ni vse tako idealno. Proga se je smukala mimo najlepših točk metropole, v kateri se je rodil šahovski genij Gari Kasparov, medtem pa so bili kolesarji deležni neukrotljivega odmerka vročine in močnih sunkov vetra. Takšne vremenske razmere so še znali obvladovati, a se je kmalu med kolesarskimi delavci porajalo vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru dežja. Prevladalo je mnenje, da bi na bakujskih cestah zavladal kaos.

''V primeru dežja bi se kolesarji 'pobijali', saj bi bili za nas v primeru tehničnih okvar (defektov) nedostopni. Na nedeljski tekmi smo se z avtomobili nekajkrat pošteno zagozdili, tako da je vsa kolona vozil stala na mestu vsaj nekaj minut. Tudi tisti, ki je hotel mimo po zunanji strani, je bil blokiran. Zato so imeli prireditelji srečo, da ni deževalo. Tehnični delegat je moral po mojem mnenju na ogledu proge zamižati vsaj na eno oko,'' so izkušenega poznavalca kolesarskih dogajanj zmotile nepričakovane kolone.

Vreme se je v nedeljo usmililo tekmovalcev, saj o oblačnih oblakih ni bilo ne duha ne sluha. Prevladovala je jasna modrina, njihova zaveznica.

Štanglja je na dirki zmotilo tudi veliko število tehničnih okvar koles, predvsem defektov zračnic. ''Naš Jan Tratnik ni bil edini, ki ga je doživel. Vse ekipe so imele najmanj enega, če ne še več. Bila je višja sila, a tudi odvisna od tukajšnjih cest. Veter nanaša na cesto prah in ostre kamenčke, verjetno pa je na kakovost asfaltne podlage vplivala tudi tukajšnja kakovost goriva. Saj si jo lahko ogledamo že tukaj,'' je dejal in s prstom pokazal na bližnjo cesto, katere površino so krasili številni oljni madeži.

Bilo je tako vroče, da je veter kar prijal

Proga, ki je potekala po mestnih ulicah Bakuja, je sestavni del vsakoletne, zdaj že tradicionalne kolesarske dirke po Azerbajdžanu. Je njena zadnja etapa. Dobro jo pozna tudi slovenski reprezentant Matej Mugerli, član azerbajdžanskega kluba Synergy Baku Cycling Project, ki jo je letos vozil in na koncu stisnil roko zmagovalcu, mlajšemu rojaku Primožu Rogliču, tudi aktualnemu junaku letošnje slovenske pentlje.

''Takrat ni bilo tako toplo in mi je bilo lažje voziti. Zdaj je bilo prevroče, to pa niso pogoji, ki bi mi šli na roko. Raje imam mraz,'' se v družbi vročega bakujskega sonca, ki je prizorišče ogrelo nad 30 stopinj, ni najbolje počutil Mugerli. Še sreča, da je tudi močno pihalo. Sam je vetra že navajen in je dejal, da je bil zelo dobrodošel, saj je malce razpihal tekmovalce in preprečil, da bi jim vročina povzročala še hujše težave. ''Drugače pa je proga prekrasna, središče Bakuja je prečudovito.''

Prireditelji so se potrudili, da so kolesarji na poti do medalj na evropskih igrah ''obiskali'' glavne mestne značilnosti. Dirka se je začela na Trgu svobode ob sloviti promenadi, prelepem obalnem sprehajališču ob Kaspijskem morju. V ozadju se je šopiril moderni hotel Hilton, povsem blizu pa leži stari del mesta, ki spada pod Unescovo kulturno zapuščino.

Kolesarji so se prelevili v turiste in vrteli pedale po starem delu, kjer jih je čakal rahel vzpon, pri delu pa jih je opazoval tudi Deviški stolp, prepoznavni simbol glavnega mesta Azerbajdžana. Nato so se odpravili na bližnji hrib ter na poti srečali tri moderne nebotičnike, znane kot Ognjene stolpe, nato pa so se po drugi strani mesta, kjer so naleteli na številne parke, vrnili na obalni del Bakuja in prečkali ciljno črto v neposredni bližini obale.

Podobno bodo prihodnje leto naredili tudi vozniki formule 1, ko se bodo za točke svetovnega pokala na VN Azerbajdžana podili po obalni cesti. Tudi najhitrejše dirkače na svetu čaka čudovit pogled na mestne ulice, a se bodo morali turističnih razvad lotiti skrajno previdno, saj bi bil lahko že vsak trenutek nepozornosti oziroma očaranosti nad videnim usoden. Oko voznika namreč ne bi več gledalo na cesto …