Nedelja, 28. 7. 2024, 18.18
3 mesece, 4 tedne
Pariz 2024
Opravičilo katolikom, a pravijo, da ni šlo za krščansko motiviko
Prizor s slovesnega odprtja olimpijskih iger, ki je spominjal na znamenito sliko Leonarda da Vincija Zadnja večerja, je v Franciji in tudi širše sprožil kritike, ker naj bi žalil katoliška čustva. V točki so nastopali tudi transvestiti. Prireditelji so se zdaj prizadetim opravičili, režiser pa je pojasnil, da ni šlo za krščanski prizor.
"Nikogar nismo želeli užaliti ali mu izkazati nespoštovanja," je dejala tiskovna predstavnica prirediteljev iger v Parizu Anne Descamps v odgovoru na kritike predstavnikov Katoliške cerkve v Franciji in tudi drugod zaradi prizora, v katerem so nastopali travestiti. Dodala je še, da je organizatorjem resnično žal, če se je ob tem kdor koli počutil prizadetega.
Prizor je povzročil zgražanje zaradi ekstravagantnega videza nastopajočih, čeprav po zagotovilu režiserja slovesnosti Thomasa Jollyja sploh ni imel krščanske motivike, temveč je šlo prikaz antičnega praznovanja v čast grškega boga vina Dioniza. V njegovo čast so v antiki stari Grki organizirali praznovanja poimenovana Dionizije, ki so slovela po svojem razvratu. Jolly je ob tem zatrdil, da je bil namen omenjenega prizora spodbujanje strpnosti do ljudi različnih spolnih orientacij in identitet. "Želel sem prikazati veliko pogansko zabavo, ki je povezana z bogovi na Olimpu," je o navdihu za sporen prizor povedal Jolly.
V Franciji, ki gosti letošnje igre, se je zaradi prizora na slovesnosti vnela razprava o žaljenju verskih čustev. Na prizor, četudi ne na celotno slovesnost, so se kritično odzvali pri Francoski škofovski konferenci. "Slovesnost je ponudila trenutke lepote, veselja, bogastva in je bila skoraj univerzalno pohvaljena. Na žalost pa je vključevala tudi prizore žaljenja in zasmehovanja krščanstva, kar globoko obžalujemo," so v javnem pismu v soboto zapisali francoski škofje.
Sicer pa domnevna alegorija na Zadnjo večerjo ni bil edini sporen prizor z otvoritvene slovesnosti. Mnoge je zmotil tudi prizor obglavljene ženske, ki je v rokah držala glavo in je ponazarjala nekdanjo francosko kraljico Marijo Antoaneto, ki so jo v času francoske revolucije obglavili skupaj z možem, kraljem Ludvikom XVI. Jolly je glede tega dejal, da nikakor ni slavil giljotine, kot sredstva za ubijanje, kot mu nekateri očitajo. V njegov bran je stopil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je slovesno odprtje naredilo njegove rojake zelo ponosne.