Sreda, 29. 5. 2019, 20.49
5 let, 5 mesecev
Endri Čekiči
S priimkom povzroča zmedo, z zadetki jezi tekmece
Endri Cekici. Čekiči? Morda raje Çekiçi? Kdo je sploh mladi albanski nogometaš, novi ljubljenec navijačev Olimpije, ki je v izjemni strelski formi in bo v četrtek največje ljubljansko orožje v finalu pokala Slovenije proti Mariboru?
Spomladansko druženje z Olimpijo bi rad v četrtek začinil z lovoriko, nato pa se kot pokalni zmagovalec od naporne sezone odpočil v domačem okolju. Prihaja iz idiličnega albanskega mesta Pogradec, ki leži ob Ohridskem jezeru. Odkar se je februarja iz Zagreba preselil v Ljubljano, sploh še ni bil v domovini, zato komaj čaka trenutek, da se bo lahko vrnil domov ter prijateljem pripovedoval vtise iz Ljubljane, kjer tako uživa, da igra z nasmeškom na obrazu.
Pravljico v Zagrebu končala poškodba
Pri zagrebškem Dinamu se po odpravljeni poškodni ni naigral. Na celjskem stadionu je že igral, se vpisal med strelce in zmagal. Ne v dresu Olimpije, ampak kot član zagrebške Lokomotive, ki se je pred leti mudila med pripravami v Celju in zmagala s 3:1. Da je bolj spreten in učinkovit od večine sovrstnikov, je ugotovil že zagrebški Dinamo. Njegov talent je pred petimi leti prepoznal hrvaški prvak, ki se lahko pohvali z eno od najboljših mladinskih akademij v tem delu Evrope. Leta 2014 je sklenil petletno zvestobo serijskemu hrvaškemu prvaku. Ravno na njegov 18. rojstni dan.
Albanec se je počutil kot v pravljici, a takšen občutek ni trajal večno. Hitro ga je bilo konec. Želel je večjega napredka. Želel je izkusiti več minut za prvo moštvo Dinama, a je ostalo pri drobtinicah. Konkurenca je bila prehuda, minut na igrišču premalo, zato je moral najprej k Lokomotivi, nato pa še drugemu moštvu Dinama.
Tam si je delil slačilnico tudi s Filipom Uremovićem, ki je v prejšnji šampionski sezoni pustil odličen vtis pri Olimpiji. V spomladanskem delu, ko je vskočil na položaj Kenana Bajrića. Mladi branilec mu je svetoval, da mu ne bo žal, če se preseli v Ljubljano. O Olimpiji se je izrazil zelo pohvalno. Cekici je zadovoljen, da ga je upošteval.
Pri Olimpiji je vesel, da je naletel na tako prijazne in gostoljubne soigralce.
''Pri Dinamu sem se imel sprva zelo lepo. Prepričal sem se, kako se v nekdanji Jugoslaviji igra odličen nogomet. Žal pa me je ravno takrat, ko sem začel igrati, vrgla iz tira poškodba ahilove tetive. Počival sem tri mesece, nato pa nisem več veliko igral. Zaradi tega sem bil zelo žalosten. To me je potrlo. Nisem želel igrati za Lokomotivo ali pa v drugi ligi. Imel sem višje ambicije, zato sem se odločil, da sprejmem ponudbo Olimpije,'' je vesel, da so se v Sloveniji spomnili nanj.
Naigral se je šele pri Hadžiću
Safet Hadžić je prepoznal vrednost Endrija Cekicija in ga uvrstil v najmočnejšo enajsterico. Povezovalni člen je bil Fabijan Komljenović, donedavni športni direktor Olimpije. ''Veliko mi je pomagal po prihodu v Ljubljano, tako on kot moj menedžer. Pri Olimpiji se mi je vse sestavilo. Na začetku je bilo zaradi pravila omejenega števila tujcev še malce težav, odkar pa je trener Hadžić, se imam super,'' je hvaležen aktualnemu trenerju, da mu je, v primerjavi s predhodnikom Robertom Pevnikom, posvečal več priložnosti. Tako se je hitreje spoznal z ekipo in nanizal nekaj zelo dobrih predstav. Na zadnjih šestih nastopih je dosegel šest zadetkov.
V prvenstvu igra hudičevo dobro, kar za bolj vraževerne potrjuje tudi podatek, da je v tej sezoni odigral 666 minut. Je v izjemni formi, v zadnjem času je skoraj ni tekme, na kateri se ne bi vpisal med strelce in Olimpiji prinašal točk.
Zadetek Čekičija za zadnjo zmago Olimpije v prvenstvu:
''Upam, da bo trajalo še malce dlje. Vsaj do četrtka. Seveda pa sploh ni pomembno, kdo doseže zadetek. Važno je, da Olimpija zmaga. Najbolj je pomembno, da se vrnemo v Ljubljano s pokalom za zmagovalca. To bi bil eden mojih največjih uspehov,'' priznava 22-letni Čekiči in pojasnjuje, da je z Dinamom že dvakrat osvojil hrvaško dvojno krono, a takrat ni veliko igral, zato se ni čutil toliko pomembnega. Pri Olimpiji je povsem drugače, v zamislih Hadžića je postal eden najbolj pomembnih nogometašev, zlasti v fazi napada.
Olimpija je boljša od Maribora
Olimpija jo je ta mesec že zagodla Mariboru. Je Olimpija zaradi nedavne zmage v Ljudskem vrtu s 3:0, ki je Mariboru dala misliti, jutri favorit? ''Ne bi tako rekel. Moramo pozabiti za vse, kar se je zgodilo v Ljudskem vrtu, in se še bolj mobilizirati. Je pa to bila zagotovo najslajša zmaga, odkar sem nogometaš Olimpije. Vzdušje na stadionu je bilo prekrasno, v gosteh smo premagali Maribor s 3:0, dosegel sem zadetek, kaj bi si lahko želel še lepšega,'' se bo Čekiči vedno rad spominjal zadnjega večnega derbija v prvenstvu.
O Mariboru ima pohvalno mnenje, a ga ne bo noben prepričal, da je Olimpija slabša od njega. ''Ogledal sem si nekaj njegovih tekem. Ima dobre igralce, a smo mi boljši. Tudi jutri bomo merili na zmago od prve minute. Vedno merimo na zmago,'' je odločen zvezni igralec, ki lahko igra kot krilni napadalec ali pa ofenzivni zvezni igralec, v nogometnem žargonu bolj poznan kot klasična ''desetica''.
V odločitev vodstva o Kronavetru se ne vmešava
Žal mu je, da v finalu pokala ne bo združil moči z Rokom Kronavetrom. Kaj bi šele bilo, če bi lahko Olimpija v Celju računala tudi na pomoč Roka Kronavetra. Bi se ponovil prvi polčas dvoboja v Ljudskem vrtu, ki ga je Olimpija nedavno dobila s 3:0 in ponižala vijolice? Kdo ve. Tega ne bomo nikoli izvedeli, saj je Mariborčan že odigral svoje v dresu zmajev, vse bližje pa je uresničitev scenarija, da se pridruži prav klubu iz rojstnega mesta, donedavnemu največjemu rivalu.
''Škoda, ker ne bo igral v četrtek. Zdaj nam bo zagotovo v finalu težje. Ve se, kako kakovosten igralec je Rok. A takšna je pač odločitev kluba, ne vmešavamo se,'' ga po svoje čudi, da najboljši strelec Olimpije na največjem spektaklu sezone, ki bi lahko napolnil celjski stadion, ne bo na voljo ekipi, obenem pa se zaveda, da je takšna pač odločitev vodstva kluba. ''Rok mi je v nekaj mesecih veliko pomagal. Ogromno sem se naučil od njega,'' je hvaležen izkušenemu zveznemu igralcu, da ga je zalagal z uporabnimi nasveti.
Rok Kronaveter bi se lahko v poletnem prestopnem roku preselil k Mariboru.
Kronaveter se je pred kratkim na socialnem omrežju pošalil, da bo lahko zdaj mladi Albanec končno dočakal dres z njegovo številko 7. ''Ko sem prišel v Ljubljano, nisem vedel, da je sedmica zasedena. Po zadetku mi je rekel, da jo bom lahko zdaj nosil sam,'' je dejal mladi albanski reprezentant, ki pri Olimpiji nosi dres številka 8 in je tako razigran, da je v zadnjih šestih nastopih dosegel kar šest zadetkov.
Bo zdaj, ko ni v ekipi Kronavetra, tudi izvajal strel z bele točke, če bi ga sodnik Bojan Mertik morda dosodil v korist Olimpije? ''Ne vem. O tem bodo odločili starejši soigralci. Ko sem bil pri Lokomotivi in Dinamu II, sem izvajal najstrožje kazni. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Pri nogometu nikoli ne veš.''
Z Mandarićem pogosto v stiku
Milan Mandarić bo v četrtek spremljal finale pokala v televizijskem prenosu. Predsednik Milan Mandarić zaradi operacije ne bo spremljal finala pokala Slovenije v živo v Celju.
''Pogrešali ga bomo, a če bomo zmagali, mu bomo pomagali, da hitreje okreva. Zagotovo se bo počutil bolje. Radi bi se vrnili v Ljubljano s pokalom in poskrbeli za veselo vzdušje,'' želi Čekiči osvojiti pokal tudi zaradi predsednika, s katerim se pogosto pogovarja o nogometu. ''Zelo je izkušen, spozna se na stvari. Pogosto prihaja k nam in nas obiskuje,'' je zaupal. Tudi zaradi tega bi rad dalj časa sodeloval z Olimpijo in poskrbel, da se naslov prvaka iz Maribora vrne v Ljubljano. Za začetek jo želi vijolicam zagosti z osvojenim pokalom.
Skupna točka z Dinamom? Prazne tribune.
Na zadnjih domačih tekmah beleži Olimpija zelo skromen obisk. Kar zadeva zagrebški Dinamo, v tej sezoni nedotakljivega kralja hrvaškega prvenstva, in ljubljansko Olimpijo, ki je za Mariborom zaostala devet točk, je hitro ugotovil podobnost med kluboma. Čeprav oba igrata na velikih stadionih, na tekmah ni veliko gledalcev. Tako v Zagrebu kot tudi v Ljubljani zlasti v zadnjem obdobju, po vnovični menjavi trenerja, za katero se je odločil prvi mož kluba Milan Mandarić. ''Upam, da bo v prihodnji sezoni drugače. Da bomo prvi in bo prišlo na vsako tekmo več gledalcev,'' ga boli pri srcu, ko spremlja prazne tribune.
V Ljubljani sicer uživa. Druži se s številnimi soigralci, mir pa najde v številnih parkih, ki jih ponuja zelena Ljubljana. ''Zelo lepo mesto je. Čisto, mirno, malce manjše od Zagreba. Pa še lepše središče ima. Zaradi reke Ljubljanice. Zagreb česa takega nima,'' je pohvalil mesto, v katerem si služi nogometni kruh. Bi si lahko v četrtek za pokalno lovoriko priigral dodatno finančno nagrado? Tega ni želel komentirati, je pa obljubil, da bo pokazal vse, kar zna.
Mladi Albanec uživa ob sprehodih ob Ljubljanici.
''Za Olimpijo dajem vse, kar lahko. Sto odstotkov. Veseli me, da je v klubu veliko mladih in obetavnih igralcev, starejši soigralci pa nam veliko pomagajo. Tako je vse skupaj manj stresno. Opozoril bi tudi na kapetana Nejca Vidmarja, pomaga nam na vsakem koraku.''
Nesporazum med kluboma se je le odpravil
S trenerjem Safetom Hadžićem bo sodeloval tudi v prihodnji sezoni. Z Olimpijo ima dolgoročne načrte. Želi ji ostati zvest še najmanj eno sezono. Poudarja pa tudi, da lažje osvaja nove nogometne korake kot pa krepiti znanje slovenskega jezika. ''Ne gre mi najboljše, niti se ne trudim govoriti slovensko, saj vsi okrog mene govorijo srbohrvaško. Je pa res, da večino slovenskih besed razumem, uide mi le kakšna, ki jo izgovarjajo prehitro.'' Obljublja, da bo v prihodnje drugače, sploh če namerava v Ljubljani preživeti še več zaporednih let.
Februarja še ni dobro vedel, ali bo sploh lahko zaigral v Sloveniji. Priprave v Čadežu in Turčiji je opravil, a brez podpisane pogodbe. Slavnostni podpis je prišel šele pozneje. ''To je bilo zaradi nesporazuma med Dinamom in Olimpijo. Na koncu se je vse izteklo super,'' si je oddahnil tik pred začetkom spomladanskega dela.
Tako je odločil zmagovalca na gostovanju v Velenju:
Soigralci ga kličejo Ceki, preglavice pa v slovenskih medijih povzroča njegov priimek, saj je več različic. Izvirno se zapiše Çekiçi. Ker pa slovenski jezik ne pozna črke ç, je največkrat zapisan kot Cekici. Tudi na klubski strani in na Nogometni zvezi Slovenije. Pojavlja pa se tudi različica s šumnikom. Torej Čekiči. Na primer na hrbtni strani njegovega dresa. Ko smo o tem povprašali Albanca, je priznal, da mu je bližje različica s šumnikom. Ugodili smo njegovi želji, zato je v tem prispevku Čekiči.
4