Ponedeljek, 2. 5. 2016, 15.51
7 let, 1 mesec
Hrvat, ki ga zaradi dosežka v Ljubljani (ob)išče vedno več Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
35-letni Robert Radojković je že nekaj let najboljši hrvaški ultramaratonec, a ga je šele lanska zmaga na teku Wings For Life v Ljubljani približala širši javnosti. Zakaj je izbral Ljubljano in zakaj bo letos tekel na Japonskem? Kdo ga bo nasledil na slovenskem prestolu?
Hrvat Robert Radojković je v vlogi zmagovalca slovenskega dela globalnega teka Wings For Life World Run lani nasledil triatlonca Davida Plešeta. Na dobrodelnem teku, ki hkrati poteka na 34 trasah po vsem svetu in nima ciljne črte, pač pa se za tekača konča v trenutku, ko ga prehiti spremljevalno vozilo, ki "lovi" tekače, je pretekel 69,35 kilometra.
To je v Sloveniji zadostovalo za zmago, v svetovnem merilu pa ga uvrstilo na skupno 13. mesto. Med potencialnimi nasledniki Radojkovića se letos omenja Urbana Jereba, brata lanske zmagovalke Žane Jereb. Za ugibanja bo čas do 8. maja, ko se tretji WFWR začne.
Po novo zmago v Takashimo na Japonsko?
Radojković si je kot zmagovalec nacionalnega teka v Ljubljani – še danes skrivnostno trdi, da ga je Ljubljana izbrala sama, saj bi lahko tekel tudi v Zadru, a si je tik pred zdajci premislil in se prijavil v Ljubljani – za letošnjo traso izbral japonsko mesto Takashima. Zmaga na nacionalnem teku namreč prinaša udeležbo na teku WFWR kjerkoli na svetu.
Radojković bo tako 8. maja 2016 tekel na Japonskem, zmagovalka nacionalnega teka Wings For Life v Ljubljani v ženski konkurenci, maratonka Žana Jereb, pa si je izbrala Avstralijo, a pozneje zaradi zdravstvenih težav nastop odpovedala. Globalna zmagovalca v moški in ženski konkurenci za nagrado prejmeta potovanje okrog sveta.
Lani je zdržal skoraj 70 kilometrov in se v skupni konkurenci uvrstil na 13. mesto. Verjame, da lahko letos zdrži še dlje.
Verjame, da bo letos zdržal več kot 70 kilometrov
Hrvaški ultramaratonec verjame, da bo letos na progi zdržal še dlje. Vsaj trenutna forma tako obeta. "Trasa bo po moji oceni lažja kot tista v Ljubljani, vem, da vodi okrog jezera, bolj podrobno si je še nisem pogledal. Bo pa slaba stran to, da bomo tekli ponoči, česar nisem vajen, zato težko presodim, kakšen vpliv bo to imelo name. Odvisno bo tudi od dneva, od časovne cone, a kolikor se poznam, hujšega ne bo," je samozavesten pred odhodom na Daljni vzhod.
Tudi letos bo tekel z mislimi na prijatelja Kristjana
Tudi letos bo kilometre premagoval z mislijo na prijatelja Kristjana, nekdaj aktivnega nogometaša in atleta, ki je po spletu nesrečnih okoliščin ostal brez noge. "Po rehabilitaciji se je vrnil še močnejši in danes me redno spremlja na treningih," nam je lani s cmokom v grlu pripovedoval v cilju teka na krilih življenja.
"To je tek, ki ima res neki globlji pomen. Udeležba na njem je moj skromni prispevek," pravi. Tek Wings For Life World Run je namreč namenjen zbiranju sredstev za raziskave poškodb hrbtenjače.
V začetku aprila je že drugič zmagal na Istrskem maratonu.
Lastnik picerije, v prostem času pa ultramaratonec
Radojković ni profesionalni športnik, svoj čas in energijo mora razporejati med šport in obveznosti v piceriji Robi v Labincih blizu Poreča, katere lastnik in šef je. In kjer ga menda na račun prepoznavnosti v slovenski javnosti, obiskuje tudi vedno več Slovencev.
Zaradi obilice dela, ki ga zaposluje zjutraj in zvečer, treninge izvaja po bolj neobičajnem urniku. Tako ni čudno, da poleti trenira v največji vročini, ko si večina poišče zavetje v senci in na prepišnih legah. Telo je celo tako streniral, da 30 kilometrov v največji vročini zlahka odteče brez požirka tekočine.
A kljub pripravljenosti in izkušnjam na terenu še vedno doživlja krize. Če je za maraton značilna ena, jih je na ultramaratonih več. Tri ali štiri, pravi. "A sem vajen, da jih premagam. Je pa zato zadovoljstvo ob prihodu v cilj ultramaratona toliko večje kot na maratonu," je povedal državni prvak v maratonu, ki se je s tekom začel ukvarjati šele pri 26 letih. Prej je vozil kolo.
Mnogi ga nagovarjajo, naj se preizkusi še v triatlonu, saj je odličen tekač, tudi na kolesu pa mu izkušenj ne manjka. Pravi, da za treninge plavanja – ti so pri ljudeh, ki se plavanja učijo šele na "stara" leta, najbolj problematičen del te trojne športe discipline – preprosto nima časa.
Tek je samo njegov hobi in veselje, kruh si služi z delom v piceriji Robi v bližini Poreča.
Sam svoj gospodar
Treninge si kroji sam, trenira pa tudi druge. Pod njegovim okriljem že zdaj trenira nekaj perspektivnih tekačev, razmišlja pa tudi o oblikovanju hrvaške moške ultramaratonske reprezentance (ženska že obstaja in je lani na SP osvojila zlato), kjer bi Radojković prav gotovo krojil svetovni vrh.
Že zdaj je namreč državni prvak v teku na sto kilometrov, kar je najdaljša razdalja, ki jo svetovna atletska zveza priznava, verjame pa, da spada med najboljših deset ultramaratoncev na svetu. Tako kot verjame, da bo "stotka" prej ko slej postala del družine olimpijskih športov.
V pogovoru za hrvaški tportal je ravno ob omembi stokilometrske razdalje opozoril na slab odnos do športnikov. "Vrhunskim športnikom bi morala država stati ob strani, jim najti službo in zagotoviti prejemke, ki bi jim omogočili, da se osredotočijo samo na športno kariero, namesto da se borijo za preživetje."
Čeprav bi kdo mislil, da je s tem mislim tudi nase, odgovarja, da se delu v piceriji in kolesarjenju ne bo odpovedal, saj brez tega ne bi bil srečen.
Radojkovića po teku Wings For Life čakata še tekma Passatore (stokilometrski tek med Firencami in Faenzo) in zahtevni Plitvički maraton, računa pa tudi na nastop na svetovnem prvenstvu v ultramaratonu.
