Ilka Štuhec: Navijači so tisti, ki dajejo življenje športu

Ste drzna smukačica, ena najuspešnejših alpskih smučark v slovenski zgodovini. S katerimi pridevniki se lahko opišete? Nam se zdi, da je drznost zelo v ospredju, na naslednjem mestu pa sta že vztrajnost, osredotočenost.

Morda bi na prvo mesto postavila odločnost, takoj za tem vztrajnost, ki sta nekako povezani. Ko si nekaj zadam, pri tem vztrajam. Na nek način je tu tudi drznost, osredotočenost je seveda pomembna pri vsakem koraku.

Med svojo profesionalno smučarsko kariero ste naleteli na kar nekaj ovir. Kaj je ključno, da se zmorete po vsaki takšni izkušnji znova ne le pobrati, ampak povsem zablesteti?

Spet smo pri odločnosti in vztrajnosti. Kot že velikokrat rečeno, smučanje je moja strast in se mu ne mislim odreči, dokler vem, da lahko še veliko ponudim. Nepogrešljivi so tudi ekipni člani, tisti najbližji, ki so vseskozi z mano, kot tudi vsi drugi, ki bolj ali manj v ozadju skrbijo, da vse poteka tako, kot mora. Da se lahko povsem osredotočim na svoje smučanje. Oprema je ravno tako ključna, seveda, tista smučarska in preostala. Brez verig bi marsikdaj ostali sredi poti.

Oprema je ravno tako ključna, seveda, tista smučarska in preostala. Brez verig bi marsikdaj ostali sredi poti.

Vreme ne sme biti izgovor

Čeprav veliko trenirate in vse svoje misli usmerjate k novim zmagam, pa stopničke in dobri rezultati niso samoumevni. Kaj vse se mora poklopiti, da pride do medalj?

Pogosto rečemo, da se mora vse poklopiti. Delujemo v naravi, proti temu pa se ne moremo boriti. Že na prvem prizorišču letos smo videli, kako hitro se lahko menja vreme. Ampak v tem ne iščemo izgovorov, tako pač je. Tu so tudi oprema, dnevna forma, fizična in psihična pripravljenost. Verjamem v to, da se lahko posameznik kar najbolje pripravi na tekmo in tako vpliva na svoj dober rezultat. Če na dan tekme pokažeš največ, kar si tisti dan sposoben, potem si nimaš kaj očitati. Lepo je zmagovati, še bolj pomembno pa se je vrniti po "padcih", takšnih in drugačnih.

Za letošnjo sezono imate visoke cilje. Kako opravite z morebitnimi dvomi, ki vas gotovo napadajo iz zasede? Ali pa jih znate odpraviti, še preden se pojavijo?

Cilji so visoki, ker vem in sem že dokazala, česa sem sposobna. Ampak na koncu dneva se ne obremenjujem z rezultatom. Osredotočam se nase in se borim s svojim časom. V to so usmerjene moje misli, v najboljšo mogočo vožnjo.

Ali vam psihična moč, ki jo dobite prek športa, močno pomaga tudi pri povsem vsakdanjih stvareh – podpora prijateljem, sorodnikom, reševanje raznih situacij, ki jih pred vas postavlja življenje?

Verjetno tudi. Zagotovo šport da neko dodatno širino v razmišljanju, ki te potem spremlja tudi v drugih porah življenja.

Dvomi se vedno pojavljajo

Ljudje si vsak dan postavljamo različne cilje in smo pri tem bolj ali manj uspešni. Kot strokovnjakinja za doseganje svojih ciljev, kaj bi rekli, da je ključno, da si prihranimo razočaranje in da dosežemo zastavljene namene?

Da verjamemo vase in smo obenem pripravljeni storiti vse, kar je v naši moči, da dosežemo cilje. Sliši se preprosto, a verjamem, da se vsakemu, ne glede na to, kaj počne, pripetijo dvomi. Takrat moramo najti fokus in slediti ciljem, verjeti v to, kar počnemo.

Ko se pojavijo dvomi, moramo najti fokus in slediti ciljem.

Ali je pozitivna naravnanost v življenju nekaj, kar je prišlo z vami na svet, ali se je tega mogoče naučiti?

Mislim, da je to kar prišlo z mano na svet.

Kaj vam predstavlja največji izziv v novi sezoni? So to novinke, strah pred poškodbami, nova ekipa?

O omenjenem niti ne razmišljam, čisto iskreno. Zavedam se, da vse tekmovalke trdo trenirajo in se pripravljajo na sezono. Strahu pred poškodbami ni – če oziroma ko se ta pojavi, nimamo na startu smuka kaj početi. V ekipi delujemo odlično. Izziv je torej le čas na progi.

"Meje so. Mi jih le izzivamo."

Gotovo se pred vsako sezono z ekipo sprašujete, kako se dvigniti na višjo raven. Kje so sploh meje, jih mogoče celo ni?

Če uporabim smučarske besede, vedno znova skušamo "do meje", morda celo prek nje, ker to ponavadi pomeni hitrejše smučanje. Meje torej so, mi jih le izzivamo.

Kako se znajdete v smučanju, če nanj pogledamo kot na neke vrste šovbiznis? Vam ustreza vsa pozornost medijev, navijačev?

Zanimivo vprašanje. Pozornost je dobra, ker to pomeni, da nekaj delaš prav in dobro. Na začetku je morda bolj moteče, pozneje pa se navadiš in je to del šovbiznisa, če že uporabljamo ta izraz. Res pa je, da mora vsak najti tisto pravo mero oziroma tisto, ki posamezniku ustreza, da lahko kljub vsemu temu še vedno vrhunsko tekmuje.

Vsa pozornost medijev in navijačev pomeni, da nekaj delaš prav in dobro.

Kako gledate na navijače, so pomemben dejavnik vaše poklicne poti? Kako se čuti navijaška energija, ko pripeljete v ciljno areno?

Vsekakor, navijači so tisti, ki dajejo življenje športu, zaradi njih je vse toliko bolj zabavno. Lepo je čutiti podporo navijačev, za to sem zelo hvaležna. Navijaška podpora se vedno čuti v ciljni areni. V Mariboru na Zlati lisici je to še bolj posebno. Sicer tam žal ni hitrih disciplin, a kljub temu je tekma posebna, ker je domača. Pa tudi v tujini je lepo videti navijače. Spomnim se zadnjega svetovnega prvenstva v Areju, ko so nas obiskali kurenti – to je nekaj posebnega, težko opisljivo. Je pa res, da so tudi glasni in jih je tudi zato lažje slišati.

Sportal Viki Grošelj: Enkrat sem jo želel videti