Korošec, ki blesti na kolesu, v vodi in tekaških copatah

33-letnik živi in dela v Ljubljani, sicer pa prihaja iz Koroške, kjer je doma kar nekaj uspešnih amaterskih triatloncev. Jeseni leta 2008 je kolesarjenju in teku dodal še plavanje in se tako začel ukvarjati s triatlonom, ki tudi pri nas postaja vedno bolj priljubljen.

Janez Klančnik je iz leta v leto napredoval, motivacija in veselje do triatlona sta posledično naraščala, leta 2014 pa se je odločil za večji korak naprej in se še resneje lotil treniranja. Treningi so postali bolj strukturirani, kar je prineslo tudi rezultate – uvrstitev na svetovno prvenstvo IRONMAN in XTERRA Havaji ter skupno amatersko zmago v kombinaciji obeh tekem.

To leto je postal tudi državni prvak v kros triatlonu, sledili pa so še drugi dobri rezultati. V zadnjih letih se je s svojimi treningi približal profesionalni ravni triatlona, a se za profesionalizem nikoli ni odločil. Kljub dvajsetim uram treninga in več na teden ves čas hodi v redno službo s 40-urnim delovnikom. Pri njegovi strasti ga podpirajo in so na njegove triatlonske rezultate še kako ponosni.

V svoji karieri je premagal kar nekaj zahtevnih preizkušenj, a katera je bila zanj še posebej mučna? "Težko je reči, katera preizkušnja je bila najtežja. Vsaka tekma, na kateri daš vse od sebe, je tisti trenutek najtežja. Čez čas se težki in slabi spomini izgubijo, ostanejo pa samo tisti lepi, ki so napolnili tvoje telo z adrenalinom in te delajo ponosnega, da ti je uspelo nekaj velikega. Mogoče lahko izpostavim svoj prvi triatlon IRONMAN v Celovcu leta 2014. Zdaj razmišljam, da nisem bil dovolj dobro pripravljen in na kolesu šel preveč v rdeče številke. Temu je sledilo mučenje v zadnji disciplini, to je maraton. Bil sem tako utrujen, da se druge polovice, zadnjih 21 kilometrov teka, skoraj ne spomnim. Sem zelo trmast, vztrajen, ko se za nekaj odločim, in velikokrat je želja v glavi močnejša od mojega telesa," razloži Janez Klančnik, ki je po izobrazbi inženir strojništva.

Najbolj ponosen je na naslov amaterskega svetovnega prvaka v kombinaciji IRONMAN in XTERRA triatlona na Havajih. Kot pravi, je bilo tukaj potrebno dvojno delo, saj se je bilo treba na obe tekmi najprej kvalificirati. Ponosen je tudi, da mu je uspelo vse od leta 2014 obdržati naslov državnega prvaka v kros triatlonu. V svoji starostni kategoriji je zmagal tudi na dveh tekmah IRONMAN 70.3 (Budimpešta 2016 in Koper 2018). Številka 70.3 v uradnem imenu ironmanske polovičke sicer izhaja iz seštevka milj, ki jih prinašajo vse tri discipline, torej 1,2 milje plavanja (1,9 km), 56 milj kolesarjenja (90 km) in 13,1 milje teka (21,1 km), kar skupaj znese 70,3 milje.

Poleg Havajev se je tudi trikrat uvrstil na svetovno prvenstvo v triatlonu IRONMAN 70.3. Ponosen je tudi na rezultat 8 ur 53 minut na dolgem triatlonu (Challenge Roth 2018), predvsem zato, ker se kljub okvari kolesa ni predal in mu je uspelo izpolniti zastavljeni cilj.

Raznolikost in pestrost športov

"Ključni čar triatlona je raznolikost in pestrost treh športov. Težko se ga naveličaš. Zaradi menjave športov je tudi manj poškodb, kot če bi recimo vsak dan tekel. Tudi vreme ti je ne more zagosti – če dežuje in je mrzlo, greš enostavno plavat ali na sobno kolo. Triatlon bi priporočal vsem, ki se želijo zdravo gibati in se izpopolniti še v kakšni disciplini, ki je še ne obvladajo – plavanje, kolesarjenje ali tek. Triatlon bi priporočal tudi vsem, ki bi radi prestavljali meje svoje zmogljivosti. S triatlonom se namreč to hitro zgodi," svetuje Janez Klančnik.

"Triatlon je neupravičeno podcenjen"

Mladim, ki vstopajo v svet triatlona, tudi svetuje, da naj ne trenirajo na silo in da naj ne pričakujejo preveč hitrih rezultatov. V triatlonu se ne da narediti ničesar čez noč. Treba je vzljubiti šport, uživati v njem in čez leta bodo prišli tudi rezultati, če bodo imeli triatlon dovolj radi in bodo vztrajali v njem.

Janez Klančnik meni, da je triatlon v Sloveniji podcenjen, in res je tako. Z njim se je izjemno težko ukvarjati profesionalno, saj praktično ni velikih sponzorjev, ki bi triatloncem omogočali preživetje. V Sloveniji je nekaj profesionalcev, a jim ni lahko. Z večjo medijsko podporo in kakovostnimi članki o triatlonu bi se to zagotovo dalo izboljšati. Takšen plemenit in težek šport si zasluži več pozornosti.

Na pol poti do lune

Pa je kdaj izračunal, koliko kilometrov je v življenju preplaval, pretekel in prekolesaril? "Takšne analize še nisem naredil (smeh, op. p.), a če upoštevam, da v zadnjih letih preplavam letno okoli 400 kilometrov, prekolesarim nekaj več kot 10.000 kilometrov in pretečem okoli 2.000 kilometrov, sem že skoraj na pol poti do lune," oceni Janez Klančnik, ki ima med vsemi disciplinami najraje kolesarstvo (ljubitelji kolesarstva bodo na svoj račun prišli ta teden, ko je na sporedu Maraton Franja).

Tudi tek mu je v zadnjem času zelo prirasel k srcu. Sploh odkar teče ultrarazdalje po hribih – trail tek. Videl je namreč, da lahko tudi peš pride zelo daleč in vidi marsikaj čudovitega.

Janez Klančnik je te dni sicer najbolj zaposlen s službo, a če mu čas dopušča, obuje superge in odteče kakšen krog po okoliških poteh in hribih. Avgusta ga čaka ultratrail K24 (100 kilometrov teka po koroških vrhovih), septembra pa gre na svetovno prvenstvo IRONMAN 70.3 v Nico v Franciji.

Pri teku ima najraje preprostost in svobodo. "Potrebuješ le dobre superge in lahkotna oblačila, pa že lahko odletiš, kamorkoli si želiš. Tečem povsem različno. Odvisno od obdobja. Včasih skoraj vsak dan, včasih pa tudi samo enkrat na teden. V teku štejeta tako talent kot delo. Težko je reči, kaj je pomembnejše. Jasno je, da brez talenta ne moreš biti prvak, brez treningov pa tudi ne. Mislim pa, da se na dolgih razdaljah, na ultratekih in ultratriatlonih, talent nekoliko skrije in da se lahko s trdim treningom lažje približaš vrhu," razloži Janez Klančnik, ki je sicer največ naenkrat pretekel kar 67 kilometrov.

Pomen prehrane

Janez Klančnik je med ukvarjanjem s triatlonom hitro ugotovil, da imata uravnotežena prehrana in oskrba z ustreznimi hranili še kako pomembno vlogo pri končnih rezultatih in celostnem počutju.

"Uravnotežena prehrana je ključnega pomena pri vrhunskih športnikih. Če telesu zmanjka kakšnega hranila, se lahko hitro poruši sistem in pojavi čezmerna utrujenost, pomanjkanje energije … Enako je pri rekreativcih, ki potrebujejo ustrezno prehrano, saj tudi služba povzroča velik stres, ki vpliva na telesno vzdržljivost. Sam pazim, da pojem dovolj beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter da se izogibam industrijsko pridelani hrani. Jem tudi samo takrat, kadar sem lačen," pove in doda: "Kadar se pripravljam na daljše preizkušnje, na katerih tekma traja štiri ure in dlje, poskušam v svojo prehrano dodati več maščob. Na daljših tekmah srčni utrip ni tako visok in telo več energije porablja iz maščob, ne iz hidratov. Zadnji dan pred tekmo jem čim bolj enostavno hrano, ne preizkušam nič novega. Za večerjo in zajtrk mi najbolj ustreza sveži kruh z maslom in medom, s čimer si zapolnim svoje glikogenske zaloge. Po tekmi pa si privoščim kakšen beljakovinski obrok, zadnje čase mi zelo diši dober goveji burger."

Energijski geli BeePower

Da je prehrana ključnega pomena v športu, je ugotovil na svoji prvi daljši tekmi. "Glavni problemi so želodčni problemi in napihnjenost, ki se lahko pojavi pri določenih športnih živilih. Predvsem sladila in preostali dodatki lahko povzročajo takšne težave. Pri visoki intenzivnosti telo po približno uri in pol pokuri vse glikogenske zaloge, nato pa je tvoje telo odvisno od izrabe lastnih zalog in energije, ki mu jo tisti hip dovajaš – to je najlažje izvesti z energijskimi geli," razloži.

Kot pravi, na treningih in tekmah uporablja nov produkt na trgu, športni gel z medom, ki so ga razvili v Medexu. Ta je obogaten z naravnimi izvlečki ter narejen po meri aktivnih športnikov in rekreativcev.

"Če mi na kakšnem klancu začne zmanjkovati energije, je BeePower moj rezervni načrt"

"Energijski gel BeePower je super izdelek, saj vsebuje naravne sestavine in je dobrega okusa. Na tekmah je treba od nekje jemati energijo, najpreprosteje je v obliki gela, ker se absorbira najhitreje, ker so to enostavni hidrati in ker se ga tudi zaužije enostavno. Najhitreje dobiš energijo v kri. Največkrat ga uporabim na tekmah, ko sem na visokih obratih in potrebujem energijo v trenutku. Ker je gel BeePower majhen, ga s sabo vzamem tudi na dolge treninge, saj gre enostavno v žep. Če mi na kakšnem klancu začne zmanjkovati energije, je BeePower moj rezervni načrt – plan B," razloži.

"Prej sem uporabljal druge gele, ta pa mi je še posebej všeč. Gre za slovenski izdelek z naravnimi sestavinami. Med mi je najbolj všeč, tudi sicer ga imam red. Redno ga uživam. Gel je primeren takrat, ko začne zmanjkovati energije, najpogosteje jih uporabljam na tekmah, in sicer od dva do tri na uro. Uporabljam tako BeePower Endurance kot tudi BeePower Nitro. Razlika je v okusu in sestavinah, dobljena energija pa je pri obeh zagotovljena. Ker imam med rad in ga tudi prebavljam brez kakršnihkoli težav, so izdelki BeePower zame idealni. Medexovim izdelkom zaupam, ker so razviti v Sloveniji in iz naravnih sestavin brez umetnih aditivov," pove Janez Klančnik, ki ima tudi sam nekaj prehranskih razvad.

"Kaj je lepšega od bogato obloženega krožnika z dobrotami, če si lačen? V hrani uživam, zato tudi toliko treniram, da lahko več jem (smeh, op. p.). Goveji burger, kakovostna pica in kakšen dober sladoled. Njam! Najboljša sladica med vsemi pa je sveži kruh, na debelo namazan z maslom in medom ter posut z nekaj orehi," sklene.

Fotogalerija

1

 / 14