Tekaški izziv sprejet: prvič bo pretekel maraton

Boštjan Boh se je v mladosti aktivno ukvarjal s kajakaštvom na divjih vodah, po končani športni karieri pa se ljubiteljsko posvetil teku. Leta 2002 je v Ljubljani pretekel svoji prvi polmaraton, do danes pa jih ima za seboj že deset. A polmaratonska razdalja mu ne predstavlja več velikega izziva, zato bi rad letos prvič pretekel maraton.

Slaba izkušnja povod za nov izziv

Boštjan je svoj cilj želel doseči že leta 2014, a ga je ustavila poškodba in nastop je moral v zadnjem trenutku odpovedati. Da se kaj podobnega letos ne bi ponovilo, se je odločil za drugačen pristop. Pred ljubljanskim maratonom bo nastopil še na teku trojk, polmaratonu v Radencih in blejskem teku Nočna 10ka.

Na poti do ljubljanskega maratona se noče srečevati s poškodbami.

"Za vse štiri izzive sem se odločil, ker sem v preteklih letih bolj ali manj tekel le na ljubljanskem maratonu, včasih pa sem se udeležil tudi teka trojk ali kraškega maratona. Rad bi se udeležili še preostalih tekaških preizkušenj, s tem bi se rad bolje pripravil tudi na svoj glavni letošnji cilj, tek na 42 kilometrov," pravi Ljubljančan, ki je bil po neuspelem poskusu pred dvema letoma razočaran: "Tako kot pravijo, da mora iti vsak Slovenec na Triglav, si jaz želim vsaj enkrat preteči 42-kilometrsko razdaljo. Poskusil sem že leta 2014, a me je ustavila poškodba. Razočaranje je bilo veliko, ampak iz tega sem se veliko naučil."

Napak letos noče ponoviti

Vseh načrtovanih tekov se bo tokrat lotil bolj sistematično in se s tem poskusil izogniti poškodbam. "Za pomoč se bom obrnil na tekaškega trenerja, bolj pogosto bom obiskal tudi fizioterapevta, poslušal njegove nasvete, prav tako bo poudarek na pravilni prehrani. Veliko bom delal za gibljivost svojega telesa, kar pomeni, da bom redno delal raztezne vaje," dodaja Boštjan, ki sicer ni imel večjih težav s poškodbami: "Večjih poškodb v zadnjih letih ni bilo. Sem ter tja se je pojavila kakšna bolečina zaradi (pre)velike količine treninga. Edina večja poškodba je bila samo ta pred dvema letoma. Takrat sem obiskal tudi radiologa, ki mi je predpisal tri tedne mirovanja. Bolečina se je med tekom pojavljala še kar nekaj časa, a zdaj je vse v redu."

Na posvetu s športnim maserjem

Boštjan se je že pred začetkom izziva odpravil na posvet k Urbanu Komcu, izkušenemu športnemu maserju, ki še danes sodeluje z vrhunskimi slovenskimi športniki. Med njimi so slovenski smučarji skakalci, skrbi tudi za najboljšega slovenskega kajakaša na divjih vodah Petra Kauzerja …

Urban Komec je izkušen športni maser.

Vrata njegove ordinacije so vedno odprta tudi športnim rekreativcem, ki nemalokrat pridejo po pomoč. In kaj mu Urban predlaga, da se bo izognil morebitnim poškodbam?

"Priporočljivo je, da enkrat na štirinajst dni ali tri tedne obiščeš športnega maserja. To pride v poštev pri tekačih, ki na teden pretečejo okrog 70 kilometrov. Seveda sta zelo pomembna tudi raztezanje in prava količina regeneracije. Znati moraš presoditi, kdaj je preveč. Ne smeš ignorirati manjših poškodb, saj lahko zelo hitro vodijo v večje poškodbe. V tem primeru je treba čim prej poiskati strokovno mnenje. Ne smeš predolgo vztrajati z manjšo bolečino in misliti, da bo že izginila," mu je uvodoma svetoval Urban, ki poudarja, da so športni maserji še zdaleč niso čudežni dečki. Treba je poiskati zdravo količino kilometrine in regeneracije.

Boštjanu je priporočil hladno kopel, ki je preprosta, a učinkovita pri hitrejši regeneraciji.

Našemu tekaču je predstavil enega od načinov, kako si lahko sam pomaga tudi doma. Svetoval mu je hladno kopel: "Po teku se lahko v navadno kopel natočiš mrzlo vodo do pasu,  vodo iz mestnega vodovoda (od 12 do 15 stopinj Celzija). Priporočljivo je, da rekreativec v njej sedi od osem do deset minut. Če je voda hladnejša (osem stopinj Celzija), je dovolj pet minut. Če doma nimaš kopeli, si lahko s prho noge hladiš do rdečice. Priporočljivo je, da si po mrzli kopeli oblečeš kompresijska oblačila za eno ali dve uri."

Količino in intenzivnost povečujemo postopoma

Pred začetkom priprav je za prvi nasvet vprašal tudi tekaškega trenerja rekreativnih skupin Petra Kastelica. Ta mu je svetoval previden začetek in skrb za preventivo pred poškodbami. "Na začetku je treba biti previden. Količino in intenzivnost treningov je treba povečevati postopoma. Raztezanje in vaje za moč morajo biti sestavni del treninga, saj so najboljša preventiva pred poškodbami. Boštjanu priporočam tudi videoanalizo tehnike teka, da preveri, ali ni morda za njegove težave kriv napačen način teka. Majhne napake se lahko pri daljših tekih seštevajo in kaj hitro se lahko pojavi poškodba. Preveri naj tudi stanje svojih tekaških copat, saj je morda že čas za menjavo. Pomembno je, da je copat primeren njegovemu stopalu."

"Raztezanje in vaje za moč morajo biti sestavni del treninga, saj so najboljša preventiva pred poškodbami," mu svetuje Peter Kastelic.

Boštjan je pripravljen za začetek. Prvi tekmovalni izziv ga čaka v soboto, 7. maja, na Teku trojk, do takrat pa še precej trdega dela na treningu.