V dolini pripeka, v gorah pa vas čaka balzam za dušo

Bližamo se uvodu v poletno planinsko sezono, ki se v slovenskem hribovju začenja 15. junija in traja vse do 15. septembra. V tem času je večina planinskih koč odprta vse dni v tednu, v gorah pa vas čakajo najugodnejše razmere.

1. Na planinsko turo se je treba pripraviti!

Tako kot se pred odhodom na potovanje pozanimamo, kje točno je naša ciljna lokacija, ali nas bodo na poti ovirala in upočasnjevala dela na cesti, ali nas bo pral dež, ali nas bodo nemara zaustavili celo snežni zameti, kdaj se moramo odpraviti na pot, da bomo cilj dosegli v optimalnem času, kaj vse moramo vzeti s seboj, če postanemo žejni ali lačni, in podobno, tako je treba gledati tudi na pripravo na planinsko turo, svetuje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec.

"Ljudje temu še vedno posvečajo premalo pozornosti. Pomembno je, da si pred odhodom v hribe začrtate turo, ki jo želite opraviti, preverite vremensko napoved, se pozanimate, ali so planinske poti prehodne, in s seboj vzamete primerna oblačila."

2. Primerno se oblecite. Največ podhladitev je julija in avgusta.

Čeprav se živo srebro v teh dneh spogleduje s 30 in več stopinjami, v gore obvezno vzemite zimsko kapo in rokavice.

"Nobena redkost ni, da vas na vrhuncu poletja v gorah ujame sneg. Ljudje na to niso pripravljeni, zato ne preseneča, da je največ podhladitev prav v poletnih mesecih, ko so ljudje v hribih oblečeni le v kratke hlače in majice," opozarja Šerkezi.

Ker je v gorah ponekod še vedno sneg, čeprav ga je manj kot lani, še vedno pa so snežišča, ki jih je treba prečiti, Šerkezi predlaga, da v visokogorje kljub bližajočemu se poletju s seboj vzamete tudi dereze in cepin, s pomočjo katerih lahko varno prečite snežišče.

3. Planinska obutev je kot avtomobilske gume. Ko se obrabi, jo zamenjajte.

V gore nikoli ne odhajajte obuti drugače kot v planinski obutvi. Planinski čevelj naj bo visok, z dovolj narebrenim podplatom, da bo preprečil ali vsaj otežil zdrse in da bo zagotavljal ustrezno zaščito.

Seveda tudi nizki trail čevlji, ki so vedno bolj priljubljeni in pogosti obiskovalci gora, niso prepovedani, so pa po besedah Šerkezija primernejši za pohodnike z daljšo športno kilometrino in močnimi mišicami v gležnjih.

Sandali in platneni čevlji v hribih nimajo kaj iskati, uporabite jih lahko samo takrat, ko se med počitkom sprehodite po ciljni ali vmesni ravninski postojanki.

Primeri, ko v slovenskih hribih rešujemo turiste v sandalih, so dokaj redki, se pa dogajajo. "Podobno, kot se na naših cestah še vedno vozijo pijani vozniki, pa čeprav je to prepovedano," z zanimivo primerjavo postreže Šerkezi, ki slovenske planince glede na tehnično znanje, planinsko opremo in ozaveščenost zlahka primerja s planinci iz preostalih evropskih alpskih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija.

"V tujini se ukvarjajo z enakimi težavami kot pri nas. Edina razlika je v tem, da so naši hribi relativno lahko dostopni, poti pa relativno dobro opremljene, zato na njih najdemo tudi 'šalabajzerje'. Hribi v tujini so težje dostopni, posledično pa so ljudje, ki tam hodijo v hribe, bolje pripravljeni. Tja res ne zaide vsak," pravi gorski reševalec z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju gorskega reševanja.

Svetuje, da pohodne čevlje zamenjamo vsaj na od dve do tri leta, podobno kot to počnemo pri avtomobilskih gumah.

4. V nahrbtniku naj bo obvezno železna rezerva, to pa ni konzerva rib

V nahrbtnik ne spada le sendvič, čaj ali voda, temveč je treba vzeti še marsikaj. Železno rezervo, ki je nekoč vključevala konzervo rib, ki so jih planinci snedli v podaljšanem času v hribih, danes pa jo nadomešča tablica čokolade z daljšim rokom trajanja.

Obvezni so tudi aluminijasta folija ali velika črna vreča, čelna svetilka in rezervne baterije, zaščitna sončna krema z UV-faktorjem vsaj 30, toaletni papir, anorak, zdravstvena in (če jo imate) planinska izkaznica, že omenjena kapa in rokavice, sveča in vžigalice v vreči, ki ne prepušča vode, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navaden svinčnik ter komplet prve pomoči. Tega vzemite tudi takrat, ko je vaš planinski cilj relativno nezahteven in dokaj blizu.

Zanimivo je, da so o obvezni planinski opremi danes odlično ozaveščeni že prvošolci ali celo otroci v vrtcih. Vsi športni pedagogi so namreč na fakulteti za šport opravili program planinstva, zato to znanje lahko širijo naprej. K ozaveščenosti veliko prispevajo tudi mentorji planinskih skupin, ki vodijo programa ciciban planinec in mladi planinec.

5. Če nameravate v hribe, pozabite na dolgo spanje

Šerkezi opaža, da se povprečen slovenski planinec v gore podaja prepozno.

"Za Pokljuko in Veliko planino to ni težava, ta nastopi, ko se podamo na višje ležeča območja," pravi in predlaga, da se na pot odpravite pred 5. uro zjutraj, lahko pa tudi ob treh zjutraj.

"Pomembno je, da vrh, ki je šele polovica poti, dosežete do 12. ure, saj se pozneje rade pojavljajo nevihte," opozarja.

6. Ko se zalomi, vam gorski reševalci pomagajo zastonj

Če se zaplezate, poškodujete ali je v težavah kdo drug, pokličite na telefonsko številko 112. Ta je dosegljiva povsod, tudi ko ni signala za mobilni telefon.

Še vedno velja, da je reševanje v slovenskih gorah brezplačno in da ga krije zdravstveno zavarovanje, medtem ko so te storitve v tujini plačljive.