Sobota, 20. 8. 2016, 2.10
7 let, 2 meseca
Almanah olimpijskih športov - rokomet
Rokometni olimpijski trojček
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Rokomet je prvi ekipni šport, s katerim se je Slovenija zavihtela na olimpijske igre, in tudi najuspešnejši na njih.
Rokomet se je na olimpijskih igrah prvič predstavil že leta 1936 v Berlinu. Sicer samo v moški različici, igrali pa so ga še zunaj na igrišču za nogomet s primerno večjimi goli. Šestintrideset let je nato trajal rokometni olimpijski post, v München se je vrnila notranja različica te igre. Dame so prvič nastopile štiri leta pozneje v Montrealu.
Glede na to, da je velika večina kakovosti zgoščena v Evropi je logično, da so reprezentance s Stare celine. Sovjetska zveza, Jugoslavija, Rusija, Hrvaška, Francija in Nemčija imajo po tri moške kolajne.
Južna Koreja in Kitajska pa sta edini reprezentanci iz neevropskega okolja, ki sta se zavihteli na zmagovalni oder. Južnokorejke se lahko pohvalijo kar z dvema zlatima, tremi srebrnimi in bronasto olimpijsko medaljo. Nazadnje so bile v Pekingu bronaste.
Aleš Pajovič je med tistimi slovenskimi rokometaši, ki so na olimpijskih igrah nastopili dvakrat, v Sydneyju in Atenah.
Trikrat na igrah
Žlahtno olimpijsko tradicijo ima tudi Slovenija. Moška rokometna reprezentanca je bila leta 2000 prva slovenska ekipa, ki je nastopila na olimpijskih igrah.
Uvrstila se je tudi na naslednje v Atene, izpustila Peking in London, po odmevni zmagi na kvalifikacijskem turnirju v konkurenci favoriziranih Špancev in Švedov ter Irancev pa Rio predstavlja tretje slovenske olimpijske igre. Slovenci so pod vodstvom Veselina Vujovića, dobitnika zlate in bronaste kolajne z Jugoslavijo na igrah 1984 in 1988, ne glede na grenkobo razočaranja po četrtfinalnem izpadu z Danci dosegli najvišjo uvrstitev v zgodovini.
Nekdanji selektor Leopold Jeras je bil na olimpijskem debiju v Sydneyju osmi, Tone Tiselj pa v Atenah 11. Rokometašicam se še ni uspelo uvrstiti pod olimpijske kroge.
Zlato za Rusinje
So pa zato toliko uspešnejše Danke, ki so med Atlanto 1996 in Atenami 2004 nanizale tri zlate olimpijske kolajne zapored. V tem pogledu bi jih lahko v Riu dohitele bodisi Norvežanke, kar jim zaradi "samo" brona ni uspelo, zlato so osvojile Rusinje, bodisi Francozi, ki so bili olimpijski vladarji Pekinga in Londona. Francozi so pred štirimi leti kot prva moška ekipa obranili olimpijski naslov.
