Dolgoletnega reprezentanta kriza pahnila v konec kariere

Jure Dobelšek je doma iz Velenja, njegova kariera je vrsto let tekla vzporedno z bratovo. Leto dni starejši Luka igra za Gorenje, Jure pa se je leta 2009, po osvojenem naslovu prvaka, preselil v koprski Cimos, ki je bil nekaj let svojevrstna meka v slovenskem rokometu. Tudi z Dobelškovo pomočjo so Koprčani osvojili evropski pokal challenge, postali državni prvaki in ni prav veliko manjkalo, da bi se pred dobrima dvema letoma senzacionalno uvrstili na zaključni turnir lige prvakov. Ob tem se je zdaj 30-letno levo krilo zasidralo v reprezentanci.

Koprska zgodba je imela pridih idile. Uspehi, polna dvorana, kakovostni slovenski igralci, dobri tujci … A to stane. Lani pozimi je vzporedno s krizo glavnega pokrovitelja začel hirati tudi klub. Vodstvo ni ukrepalo dovolj zgodaj, dolgovi so se nabirali, poletni predlogi poravnave niso bili uspešni, klub je ugasnil in kopica odličnih igralcev se je znašla na cesti, med njimi tudi Dobelšek.

Ponesrečena sezona

Zavetišče si je našel pri ljubljanskem Slovanu. V Ljubljani je nameraval igrati prehodno obdobje, nato pa si poiskati organizacijo z višjimi ambicijami. A tudi na Kodeljevem je sezona potekala bistveno drugače od izrečenih velikih besed na njenem začetku. Za nameček sta Dobelška napadli še poškodbi, tako da je v vsej sezoni odigral le 12 tekem. Po koncu sezone se je s Slovanom razšel, pravih ponudb pa ni bilo in jih ni.

"Bolj ali manj sem končal kariero. Ni se pojavilo nič obetavnega. Tako se mi je zdelo bolj pametno, saj še nisem v letih," z grenkobo pravi Velenjčan. Nižje po klubski kakovostni lestvici ni hotel, ponudb tudi ni bilo, vsaj pravih ne, nekaj je bilo zanimanja iz tujine, a nič oprijemljivega. "Trenuten finančni položaj je bistveno pripomogel k mojemu koncu kariere. Ko sem bil na vrhuncu, nisem mogel kaj veliko prihraniti, ker je bila takrat že kriza. Lahko pa bi igral še štiri ali pet let."

Valuta so avtomobili

Zdaj se posveča družini, konjičkom – gre za strastnega in odličnega fotografa –, obudil je svoj študij. Vpisal se je namreč na novogoriško pravno fakulteto. "Zmagati hočem, tako kot na vsaki tekmi. Rad bi končal fakulteto, če sem se nanjo že vpisal. Še bolj me motivira netransparentno vedenje klubov. Rad bi se boril proti neizpolnjevanju pogodb. Igralci na igrišču damo od sebe vse, čeprav včasih ni videti tako, tvegamo zdravje, izpolnjujemo obveznosti. Z druge strani klubi od nas pričakujejo profesionalen odnos, sami pa se ne vedejo tako," ima Dobelšek močno voljo, da bi ravnanje in dogajanje na Slovenskem, ki ima sicer obsežno ozadje in vzroke, vsaj poskusil spremeniti.

Takšno usodo je sam boleče izkusil. Nekdanji rokometaši Kopra so glede dolga nezavedno sklenili govoriti v šifrah, natančneje s pomočjo količine avtomobilov. Prvi je to v odgovoru na Sportalovo vprašanje storil Gorazd Škof, sledil mu je Nikola Manojlović, zdaj se je v tej "valuti" izrazil še Dobelšek, ki je v Kopru preživel štiri sezone. "En avtomobil," se je glasil njegov odgovor.

Poškodbe in prekletstvo levega krila

V reprezentanci je debitiral z 21 leti. Skupaj je zbral 89 nastopov in dosegel 129 zadetkov. Obe rubriki bi v zadnjem letu verjetno dopolnil, če ne bi bil večino sezone poškodovan. Zadnjo tekmo je odigral lanskega oktobra proti Švici.

Pred njegovim četrtim in zadnjim velikim tekmovanjem za Slovenijo smo med drugim zapisali: "Da so ga v reprezentanco uvrstili trije različni selektorji, tudi nekaj pove. Čeprav morda na vsaki tekmi ne bo dosegel zadetkov, da jih bi bilo preveč za obe roki, navdušeni fotograf v ekipo prinaša zanesljivost, racionalnost, hitrost in dobro obrambo."

Tudi po slabih dveh letih od njegovega nastanka zapisa ne bi kaj prida spreminjali. Za Dobelška se niso in se najbrž ne bi grebli "top" evropski klubi, a v razmerah, kakršne so vladale pred leti, mu prestop v soliden, če že ne vrhunski slovenski ali tuji klub verjetno ne bi ušel. Navsezadnje ima bogato rokometno biografijo.

Tako pa se je manevrski prostor v Sloveniji minimaliziral na dva, tri klube, v katerih si lahko profesionalni rokometaš. Pred na primer desetletjem in tudi pozneje pa si lahko od rokometa živel tudi v klubu, ki se je bojeval za obstanek. Zdaj gotovo ne.

Ob vsem naštetem Dobelšek igra na levem krilu, položaju, kjer vlada precejšnja konkurenca, ki prestope bistveno omejuje. Tudi v preteklih letih je od slovenskih rokometašev na levem krilu tujino na vrhunski ravni občutila le peščica, na primer Luka Žvižej in David Koražija, prav gotovo pa si lahko roke pomane Simon Razgor, še eno levo krilo. Temu je prestop v udeleženca lige prvakov Brest iz Belorusije uspel pred letošnjo sezono. Kakorkoli, splet razmer v državi, gospodarstvu in posledično seveda športu ter smole s poškodbami so glavni razlog za konec kariere rokometaša, ki bi lahko na igrišču povedal še marsikaj.