Ego, ki je ostal doma, in nagrada za življenjsko delo

"Če rešimo položaj levega zunanjega, bo Slovenija spadala v krog resnih kandidatov za visoke uvrstitve," je po vrnitvi iz Švedske dejal Veselin Vujović. Tretji selektor po Leopoldu Jerasu in Tonetu Tislju, ki je slovenske rokometaše popeljal na olimpijske igre. V kvalifikacijski družbi Španije in Švedske in še posebej po 14. mestu na evropskem prvenstvu je to pričakoval malokdo.

A očitno drži, da se Vujo veseli, ko ga odpišejo in se nato vrne "na belem konju", kot je dejal pred kratkim. Slovencem pa ustreza vloga favorita iz druge, ne prve vrste, brez visokoletečih napovedi. Vujović se bo podal na svoje četrte olimpijske igre in druge v selektorski vlogi.

V primerjavi z evropskim prvenstvom na Poljskem niste veliko spremenili ekipe. Kje se je zgodil preskok v igri?
Starejši smo za eno veliko tekmovanje. Nekateri igralci so svoj ego pustili doma. Selektor je postal tisti, ki odloča o sestavi ekipe in vsem, kar sem vseskozi želel. Nekateri igralci so dojeli, da bom selektor še nekaj let in da je bolje, da imajo z mano dober odnos. Šalim se.

Obnašali smo se kot družina. Odvisni smo bili drug od drugega, želeli smo si najboljše, umirali smo za vsako žogo, klop in obramba sta sodelovali, vse je bilo zelo čustveno. Morali bi videti vzdušje v garderobi in na sestankih. Na tem turnirju je bilo res lepo biti selektor Slovenije.

Vtis je bil, da so bili nekateri igralci bolj sproščeni kot na Poljskem. Drži?
Na Poljsko smo odšli z razvitimi zastavami, z velikimi sanjami glede visoke uvrstitve. Na Švedsko pa smo odšli malo tišje. Kot da javnost ne bi verjela, da nam bo uspelo. Fante sem prepričal, da bo šlo življenje naprej, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Vrnili se bodo v svoje klube in k družinam.

Te olimpijske igre so za igralce kot nagrada. Za nekatere za življenjsko delo. Uroš Zorman in Gorazd Škof sta bila veliko boljša kot na evropskem prvenstvu. Darko Cingesar je izkušenejši za eno veliko tekmovanje. Gašper Marguč se razvija v fenomenalno krilo. Imeli smo Jureta Dolenca, ki nam je na Poljskem zelo manjkal, in Vida Kavtičnika, ki doživlja drugo pomlad. Ko vse to sešteješ … Seveda smo bili boljši kot na Poljskem.

Video utrinki z dogajanja ob vrnitvi reprezentance:

Tudi številke govorijo o boljši realizaciji proti istima tekmecema kot na evropskem prvenstvu …
Dobro, to so parametri, ki so lahko takšni ali drugačni. Pomembno je, da smo se na dveh tekmah vrnili v igro po konkretnem zaostanku (Španija je vodila za pet golov, Švedska pa za šest, op. a.). Zdržali smo do konca.

Proti Švedom smo bili na koncu "pokradeni". Prav potreboval bi zmago nad Švedi, ki bi bila pečat kakovosti in dokaz, da lahko Švedsko premagamo na njenem igrišču. Zato je nekaj grenkega priokusa. Seveda pa mi je ljubše, da smo izgubili s Švedi in se uvrstili v Rio, kot pa obratno.

Z Zagrebom bo igral v četrtfinalu lige prvakov. Foto: Seha

 

Četrtfinale lige prvakov z Zagrebom, tretje mesto v ligi Seha, kjer ste postali najboljši trener, olimpijske igre z reprezentanco. Vujovićeva pomlad?
Moje leto, ne le pomlad. (smeh)

Odšli boste torej na svoje četrte olimpijske igre, na druge kot trener. Kot ni mogoče med sabo primerjati otrok, tudi teh žlahtnih in tako zaželenih tekmovanj ni?
Kot igralec sem osvojil dve medalji, kot trener še ne. To bi bilo fenomenalno.

Nikdar se niste bojevali za nižji cilj od tretjega mesta …
Drži, za takšne uvrstitve imam poseben čip. (smeh)