Gol bi Slovence katapultiral v polfinale svetovnega prvenstva, a ga ni bilo

Na odločilni tekmi bi morali slovenski rokometaši v Tuniziji premagati Francijo, večno velesilo in tretjo s prejšnjega svetovnega prvenstva. Fantom, ki jih je tedaj vodil Slavko Ivezič, je naposled do senzacije zmanjkal le zadetek. Remi pa jih je pahnil v tekmo za le 11. mesto.

Mladi, a že z okusom po uspehu

Reprezentanca je bila dokaj mlada. Kavtičnik je imel 20 let, Kozlina 21, Brumen, Špiler in Natek 22, Rutenka, Kozomara in Mlakar 23, Backovič 24, Zorman 25. Izkušenejšo plast reprezentance so predstavljali Lapajne, Ficko, Jovičič, Podpečan in Oštir. V ekipi je bilo sedem rokometašev, ki so leto prej osvojili srebrno kolajno na evropskem prvenstvu, in šest takšnih, ki so stopili na vrh klubske Evrope s Celjem.

Vseeno to po imenih ni bila najmočnejša zasedba Slovenije, a je ta po uspehu na EP v Ljubljani kljub temu imela visoke cilje – uvrstitev v drugi krog s čim več točkami. Prva namera se je uresničila, druga ne. Po zmagah nad Kuvajtom, Islandijo in Alžirijo ter porazih z Rusijo in Češko je Slovenija sicer napredovala, a brez točk.

V drugem delu so bile slovenske tekmice Grčija, ki so jo premagali, Tunizija, s katero so v peklu domačih navijačev remizirali, in Francija, ki jo je že tedaj vodil še vedno aktualni selektor Claude Onesta. Pred to tekmo je bilo kristalno jasno, da le zmaga prinaša polfinale, vse drugo pa ne bi bilo dovolj niti za deseterico najboljših na turnirju.

Kultni Jackson Richardson in zvezdnik prihodnosti Nikola Karabatić

Francija je nastopila s slovitimi imeni, tudi s kultnim Jacksonom Richardsonom, poleg je že bil Nikola Karabatić, pa gora mišic Didier Dinart, sijajni Gregory Anquetil, še vedno aktivni in odlični Jerome Fernandez, Thierry Omeyer, Daniel Narcisse, Michel Guigou …

Slovencem je francoska obramba 5-1 delala precejšnje preglavice. Po četrt ure so zaostajali za štiri gole. Po vmesnem izenačenju sta bila zaporedoma izključena Kozlina in Natek, kar so Francozi izkoristili za vnovični pobeg na tri gole prednosti. Zadnjih deset minut tekme je obudilo upanje na redko videno presenečenje.

Slovencem, za katere so navijali tudi Tunizijci, je sedem minut pred koncem uspelo izenačiti, pozneje so še enkrat ujeli dva gola francoske prednosti, a jim je v odločilnih trenutkih primanjkovalo natančnosti s krilnih položajev iz ugodnih priložnosti. Zormanov gol za izenačenje je bil bolj v vlogi lepotnega popravka, saj je Slovencem zmanjkalo časa za zmago. Tako so ostali na robu senzacije in se lahko le prijeli za glavo, kakšno priložnost so zapravili ob odlični in bojeviti igri v zadnji četrtini tekme.

Kljub enakemu številu točk, kot sta jih imeli Rusija in Češka, je Slovenija zdrsnila na zadnje mesto v skupini, kar je pomenilo tekmo zgolj za 11. mesto s Švedi, ki so bili boljši z 32:29. Tako blizu polfinalu ni bila Slovenija nikdar več, vse do Španije 2013, ko si je nadela leseno medaljo za četrto mesto.

Rutenka četrti strelec prvenstva

Za Slovence usodna Francija je turnir končala na tretjem mestu, povsem na vrh pa se je zavihtela Španija. Prvi slovenski bombarder je bil z 58 zadetki Sergej Rutenka, kar ga je popeljalo na četrto mesto najboljših strelcev prvenstva.

Zanimivo, da je tudi po desetletju na aktualnem seznamu reprezentance še vedno šest rokometašev iz tistega obdobja, kar nekaj jih igra v top klubih, kot so Barcelona, Kielce, Vardar in drugi, nekateri pa so seveda že sklenili kariere. Vsekakor drži, da ima generacija, rojena med letoma 1980 in 1984, dolgi rok trajanja. Verjamemo, da ima tudi še kaj povedati.