Uspeh, ki je Slovenijo postavil na evropski zemljevid

Čez nekaj dni bo minilo že dolgih 20 let od prvega velikega slovenskega rokometnega dosežka. Krimovke so v sezoni 2000/01 prvič stopile na vrh Evrope, enak podvig pa je najuspešnejšemu slovenskemu klubu uspel še dve sezoni kasneje.

"Tisti časi so bili res nekaj posebnega, klub je vodil Zoran Janković, ki je skrbel res za vse, bil je kot naš oče. Pogosto je prišel tudi na naše treninge. Spominjam se, da je vedno prišel v coklah, potem pa je z nami bos igral nogomet. Res je bil povsem vpet v dogajanje v klubu. Zanj smo bile vedno najboljše in najlepše. Ko smo osvojile prvi evropski naslov, nas je eden od sponzorjev za nagrado peljal na Kubo," se je lani v intervjuju za Sportal spominjala nekdanja rokometašica Krima Anja Frešer, ki je prispevala levji delež k uspehu Krima. A vrnimo se nazaj na začetek sezone, ki je poskrbela za toliko veselja.

Anja Frešer se je s Krimom leta 2001 povzpela na evropski prestol. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Dve sezoni pred tem tik pod vrhom

Krim ob vstopu v zmagovito sezono ni bil neznanec na evropskem rokometnem zemljevidu, slovenske prvakinje so v sezoni 1998/99 namreč v ligi prvakinj stopile na drugo stopničko, takrat so morale v finalu priznati premoč madžarski ekipi Dunaujvarosi. Dve sezoni kasneje so se v taboru slovenskega kluba odločili, da je dokončno napočil čas za naskok na vrh. Krim je sestavil ekipo, ki se je ne bi branil noben evropski velikan, taktirko palico pa je v roke vzel Tone Tiselj. Že ob začetku priprav na usodno sezono pa v ljubljanski ekipi niso skrivali svoj ambicioznih želja po naskoku na vrh Evrope. Žreb je najboljši slovenski ekipi v skupinskem delu lige prvakinj v skupini D namenil Valencio, Spartak in Györ.

Tone Tiselj je Krim popeljal do dveh evropskih naslovov. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Krimovke so na prvi tekmi v tisti sezoni v prvem krogu uspeh odprle z zmago v Kijevu, kjer so na prvem srečanju ugnale Spartak s 26:21, skupno pa so Krimovke v prvem delu zabeležile tri zmage, dva remija in en poraz, z osmimi točkami so prvi del sklenile na prvem mestu v skupini D. Sledil je nastop v četrtfinalu in prvi velik udarec za Tisljevo četo. Slovenske prvakinje so namreč na prvi četrtfinalni tekmi proti Larviku na Norveškem klonile z 20:24, nato pa so na povratnem srečanju prikazale izvrstno predstavo in v Ljubljani zmagale s kar 29:17 in se uvrstile v polfinale.

Med najboljšimi štirimi ekipami v Evropi so Krimovke v polfinalu pričakale rokometašice Budućnosti, ki so se sezono pred tem prav tako uvrstile v polfinale. Izbranke Toneta Tislja so prvo tekmo, ki so jo odigrale na domačih tleh, dobile z 28:21, na povratnem obračunu v peklenskem vzdušju v podgoriški Morači so na koncu klonile s 25:27 in se zahvaljujoč zmagi na prvi tekmi uvrstile v svoj drugi veliki finale.

Remi na Danskem in pekel v Ljubljani  Na Kodeljevem je bilo peklensko. Foto: Rk Krim Mercator

Krimu je tako na poti do evropske slave stal le še danski Viborg. Petega maja 2001 so rokometašice slovenskega kluba na prvem srečanju na Danskem remizirale (22:22) in so imele tako pred povratno tekmo še vse v svojih rokah. Dvanajsti maj tistega leta je bil čaroben, vsi v Sloveniji pa so tisti dan dihali skupaj s Krimom. Dvorana na Kodeljevem je pokala po šivih, mnogi so ostali brez tako želene vstopnice, ki bi jih popeljala v rokometni raj.

Trume navijačev so se skozi celotni dan zbirale v središču Ljubljane in pred Mercator centrom v Šiški, vzdušje pred dvorano na Kodeljevem pa je bilo peklensko že nekaj ur pred prvim sodniškim žvižgom. Z navijači Krima Blue Bandits so takrat navijali tudi trboveljska Torcida in Trbouski knapi, pa tudi celjski Florjani, Šaleški graščaki, Koprčani ter vsi ljubitelji rokometa v Sloveniji. 

Sledila je poezija v igri Krima, ki se je takrat z zanesljivo zmago s 25:19 povzpel na vrh rokometne Evrope in se kot prva slovenska ekipa veselil zmage na katerem izmed najmočnejših evropskih klubskih tekmovanj. "Ko smo s Krimovkami osvojile prvi naslov lige prvakinj, tega res ni nihče pričakoval. Takrat je Slovenija res živela za rokomet. Vedno smo imele polne tribune, takrat je bilo noro. Uf, časi pri Krimu so bili res pestri. Kar malo žal mi je, da si nisem med kariero kakšne stvari zapisala, saj bi lahko nastala knjižna uspešnica," se uspeha ekipe spominja Frešerjeva, ki je na obeh tekmah v finalu dosegla po štiri zadetke.

Norija, ki je zajela celotno Slovenijo

Deja Ivanović s pokalom lige prvakinj Foto: Osebni arhiv Po zadnjem sodniškem žvižgu je na Kodeljevem završalo. Približno tri tisoč grl je skupaj z rokometašicami, ki so poskrbele za prvi velik športni ekipni dosežek v zgodovini Slovenije, proslavilo tako zaslužen in želen naslov prvakinj Evrope. Po noriji v dvorani se je slavje preselilo še pred Mercator center v Šiški v Ljubljani. Igralkam se je vidno od srca odvalil kamen, z ljubljanskimi rokometašicami pa je takrat norela celotna Slovenija. Na povratni finalni tekmi je blestela Deja Doler (danes Ivanović, op. p.), ki je dosegla osem golov, del Krima je še danes, saj že nekaj let opravlja vlogo športne direktorice in slovenskim prvakinjam pomaga na pota stare slave.

Po zgodovinskem 12. maju 2001 so Krimovke uspeh ponovile še dve leti in pet dni kasneje, ko so še drugič stopile na evropski vrh, potem ko so v finalu lige prvakinj s skupnim izidom z dveh tekem s 63:58 ugnal Mar Valencio. Blizu uspeha so bile slovenske prvakinje tudi leto kasneje, ko jim je načrte v finalu pokvarila danski Slagelse, v sezoni 2005/06 pa je Ljubljančanke v finalu za gol ugnal Viborg in se jim tako oddolžil za poraz v finalu leta 2001.

Po zlatem obdobju slovenskega klubskega rokometa – leta 2004 so na evropski prestol sedli še rokometaši Celja Pivovarne – je za Krim sledil hud padec. Finančna kriza je klub potegnila v brezno, a se slovenski klub ni nikoli predal in vztrajal ter stremel k temu, da se bo nekoč vrnil tja, kjer je že nekoč bil. Velik korak je Krimovkam uspel že letos, ko so bile na koncu le za gol prekratke od senzacije in uvrstitve v četrtfinale lige prvakinj. Kljub temu klub že nekaj let tlakuje pot nazaj tja, kamor spada. V sam evropski vrh.

Več iz rubrike skok v športno preteklost: 

Sportal Hude grožnje, ker je želela tekmovati kot ženska #video

Sportal Zgodba, ki se ne bo nikoli več ponovila

Sportal Pozabljeno ljubljansko poglavje hrvaške legende