Ponedeljek, 8. 4. 2013, 17.54
8 let, 7 mesecev
Aljaž Bedene: V treh mesecih sem zaslužil toliko kot lani v celem letu
Kdo ve, kakšen bi bil položaj Aljaža Bedeneta na svetovni jakostni lestvici, če ga v prejšnjih letih ne bi tolikokrat na cedilu pustilo zdravje. Predvsem zapestje. Del roke, ki je ključnega pomena pri teniški igri, ga je motil tudi letos, ko je bil primoran vnetje sprejeti kot logično posledico hitropotezne menjave loparja. A slednja se mu je obrestovala, saj je v spomladanskih mesecih že dvignil formo in našel držo, s katero želi postopno napredovati in vedno bolj mešati štrene najboljšim. Kot edini Slovenec je nastopil na obeh letošnjih ameriških mastersih, da pa bi lahko peščena podlaga, njegova najljubša, postregla z dobrimi uspehi, je nakazal že z nekaterimi letošnjimi zmagami v Južni Ameriki. Lani je spadal v svetovno elito, ki je kot za stavo osvajala turnirje challenger, letos pa se zaveda, da bo preskok na urnik, sestavljen pretežno iz najmočnejših turnirjev, vse prej kot preprost. A če bo 23-letni Ljubljančan izboljšal fizično pripravljenost, hkrati pa pospešeno pridobival dragocene izkušnje, bi lahko izpolnil letošnji cilj. Preboj med 50 najboljših na svetu.
Na največjih turnirjih nastopa vedno več Slovencev. Na zadnjem mastersu v Miamiju ste nastopili vsi trije najboljši, podobno kot na OP Avstralije. To predstavlja novi mejnik slovenskega moškega tenisa. Ste se na Floridi veliko družili in spodbujali drug drugega? Zelo sem vesel, da smo bili v Miamiju kar trije v glavnem žrebu, a na žalost nisem imel časa, da bi si lahko ogledal še kateri dvoboj. Drugače pa me je Grega spodbujal nekaj iger na dvoboju s Seppijem.
Proti Andreasu Seppiju, najboljšemu Italijanu in 19. igralcu sveta, ste nudili zelo dober odpor. Izgubili ste s 5:7, 7:5 in 5:7. Kaj vam še manjka, da bi se tako izenačeni dvoboji končali v vašo korist? Manjka mi predvsem dobra fizična pripravljenost. Vem, da sem v teniškem delu že zelo blizu najboljšim, a se še vedno pozna razlika. Ta primanjkljaj bom najlažje odpravil s še bolj zavzetim treningom. Proti Seppiju sem imel kar nekaj smole. Italijan je pri 4:2 v tretjem nizu dobil krče, do 5:5 ter 0:30 na njegov servis pa sem bil boljši nasprotnik in imel vse pod nadzorom. Potem pa sem dobil krč v srednji prst igralne roke in nisem bil sposoben odigrati na polno do konca.
Začenja se peščena sezona. Olajšanje, ker je to vaša ljuba podlaga? Ja, peščena podlaga mi je ljubša, tako da že komaj čakam prvi nastop v Casablanci. Potem se bom udeležil turnirja v Barceloni, nato pa odigral še enega ali pa dva turnirja serije challenger. Za začetek. Vesel sem, da nimam več težav z zapestjem. Na nov lopar sem se že povsem privadil in komaj čakam nove izzive.
Letos ste na pesku med drugim ugnali Argentinca Horacia Zeballosa in Davida Nalbandiana, kar ni mačji kašelj. Sploh ob omembi, da je Zeballos edini teniški igralec, ki je letos ugnal Rafaela Nadala. To je lepa napoved za nadaljevanje sezone. Na žalost sem po tem, ko sem v Buenos Airesu premagal Zeballosa, zapravil odlično priložnost za dober rezultat. Na dvoboju s Fogninijem je prišlo do izraza, da kar nekaj časa nisem igral na pesku, tako da sem izgubil tekmo, ki je po mojem mnenju ne bi smel. Drugače pa sem odigral odlično tako proti Nalbandianu kot tudi proti Fogniniju, kar je dobra popotnica za naprej. Moji cilji so znani. Želim nadgraditi svojo igro in fizično pripravljenost, sezono pa bi rad zaključil med 50 najboljših.
Konec februarja ste nastopili na turnirju v Acapulcu. Veliko je bilo govora o skrbnem varovanju igralcev v mehiškem letovišču, kjer naj bi vladalo veliko obračunov med predstavniki narkomafije. Kako ste vi doživeli Acapulco? Ste se kaj sprehodili po mestu? (smeh). Skoraj v vsakem kotu mesta je stal policist. To mi je takoj dalo vedeti, da ni ravno varno mesto, potem pa so nas pred vhodom v hotelski kompleks, kjer je potekal turnir, varovali še vojaki. Sicer mi je prijatelj, tudi teniški igralec, rekel, da je varno oditi iz resorta, saj naj bi bili zaskrbljeni le tisti, ki imajo opravka z drogami, a si nismo upali. Nato pa se je naša ekipa le opogumila. Odšli smo v restavracijo zunaj kompleksa in bilo je res super. Sicer se nismo ravno potepali, saj so nas tja in nazaj odpeljali turnirski avtomobili. S taksiji si nismo upali, saj je, vsaj tako so nas opozorili, to izjemno nevarno.
Ali v teniških krogih še odmeva poraz Novaka Đokovića z veteranom Tommyjem Haasom? Ja. Zdi se mi super, da je Haas pokazal, da je možno ob dobrem dnevu premagati tudi najboljše.
Z Nemcem ste lani prekrižali lopar na Dunaju in se zelo dobro upirali, nato pa ga je izločil Grega Žemlja. Vam je to kaj dalo misliti, da bi lahko kmalu postali še bolj konkurenčni najboljšim? V Čenaju ste denimo ugnali Stanislasa Wawrinko, Švicar pa je nekaj tednov pozneje v Melbournu skoraj senzacionalno izločil Novaka Đokovića … Dobre letošnje igre proti boljšim igralcem so mi pokazale, da lahko z bolj konstantno igro posežem zelo visoko. Seveda potrebujem še nekaj izkušenj in treninga, vendar sem prepričan, da mi bo uspelo. Razlika med vodilnimi in preostalimi igralci iz top 100 še vedno ostaja ogromna, a je po drugi strani tudi res, da se iz tedna v teden manjša.
Kdo je zdaj največji favorit? Prihaja pesek, kjer bi Nadal lahko izstopal ... Po mojem mnenju je Nadal še vedno najboljši na pesku in ga bo težko kdorkoli premagal, pa naj bo to manjši turnir ali tisti za nagrado grand slam v Parizu.
Letos so se na turnirjih povečali nagradni zneski tudi za tiste igralce, ki se poslovijo v uvodnih krogih. Se to pozna tudi v vaši denarnici? Ni povsem tako. Če se ne motim, so se spremenili samo na turnirjih serije grand slam, nekaj malega pa tudi v Indian Wellsu, vendar je tam tako visok davek, da se ne pozna kaj dosti. Za primerjavo pa lahko povem, da sem letos v treh mesecih zaslužil že več denarja kot lansko celo leto. Se kar pozna, če igraš ATP-turnirje (smeh).