Četrtek, 28. 2. 2013, 15.34
8 let, 7 mesecev
Katarina Srebotnik: Tenis vse bolj postaja gladiatorski šport
"Kata" se lahko pohvali z zelo uspešno kariero, dolgo časa je bila tik pod vrhom v posamični konkurenci, v dvojicah pa je osvajala tudi najprestižnejše lovorike. Posebno mesto v nizu zvenečih naslovov ima zagotovo zmaga na sveti travi Wimbledona, pokal, ki je tako cenjen, da je tudi resničen videti kakor odsev najbolj drznih sanj. Po legendarni Mimi Jaušovec je edina Slovenka, ki se je veselila končnega uspeha na grand slamu, zaradi nadarjenosti in predanosti pa je ostala med najboljšimi kljub atomskem razvoju tenisa in menjavi generacij. Dragocenih izkušenj je vedno več, veselje do igre pa ne usiha.
Po lanski manj uspešni sezoni ste letos odlično začeli z novo partnerko, Rusinjo Nadjo Petrovo, s katero ste osvojili Sydney. V zabavnem intervjuju s turnirja se je razkrilo, da druga o drugi ne vesta kaj dosti. Ko so jo vprašali za ime vaše sestre, sploh ni vedela, da jo imate, vi niste vedeli, da je njena mama osvojila olimpijski bron ... Vseeno je bilo videti, da sta si domači. Kaj je torej najbolj pomembno za uspehe na igrišču – teniška kakovost, ujemanje značajev ali morda oboje v enaki meri? Za uspeh v dvojicah je vsekakor na prvem mestu kakovost vsake posamezne igralke, veliko vlogo pa odigra tudi ujemanje stila igre obeh. Poleg tega mora biti vzpostavljena dobra komunikacija, saj se točke v dvojicah odvijajo hitro. Zelo dobrodošla pa je tudi prirojena intuicija.
Petrova se je za zdaj izkazala kot odlična izbira. Na kaj vse morate biti poleg omenjenih dejavnikov pozorni, ko se odločate za novo partnerko? Z Nadjo letos iz turnirja v turnir nizava odlične rezultate. Kot sem že omenila pri prejšnjem vprašanju, je pri izbiri partnerke pomembno izbrati igralko, ki se ujema z mojim stilom igre, treba je tudi določiti, katera bo igrala forhend oz. bekhend stran. Ko se vse stvari "na papirju" ujemajo, je treba nato to dvojico tudi preveriti na igrišču, saj do prave uigranosti pride šele čez nekaj časa.
Ste zelo zaželena partnerka med dvojicami. Koliko ponudb ste dobili, ko ste lani prekinili izjemno uspešno sodelovanje s Čehinjo Kveto Peschke? Ponudb je bilo res veliko, saj je moj rating (uvrstitev) med dvojicami v zadnjih letih pri samem vrhu. Rezultati v letošnji sezoni kažejo na to, da sem se pravilno odločila.
V karavani ste poklicno od leta 1995. Kakšen razvoj in spremembe je tenis doživel do danes? Kako gledate na to? Na touru spadam med starejše igralke, kar pa mi daje tudi širšo teniško razgledanost in dragocene izkušnje, ki jih mlajše še nimajo. Opazila sem veliko sprememb, ne le v sami teniški igri, temveč tudi pri igralkah oziroma njihovih ekipah. Težko bi vse skupaj opisala v nekaj stavkih. Tenis vse bolj postaja gladiatorski šport, igralke so za vsako ceno pripravljene narediti korak več za dosego svojega cilja. Z vsakim letom je na touru vse več mlajših kolegic, ki so željne uspehov in medijskega blišča. Glede same teniške igre se je le ta razvila v "atomski" tenis. Dekleta igrajo vse močneje in če se je želela katera od starejših igralk obdržati v samem vrhu, je morala vložiti ogromno truda v prilagajanje in izpopolnjevanje svoje igre. Sama vem, koliko garanja je za to potrebnega, saj sem tudi jaz šla skozi ta razvoj, in vesela sem, da se mi je uspelo obdržati tako dolgo med najboljšimi, tako med posameznicami kot zdaj v dvojicah.
Bili ste dvajseti na svetu med posameznicami in prvi med dvojicami. Kako primerjate oba izjemna dosežka s športnega vidika? Biti med prvih 20 med posameznicami je izjemen uspeh, sploh zaradi dejstva, da sem se tam obdržala pet let zapored v obdobju, ko so top 10 krojila imena, kot so Martina Hingis, sestri Williams, Justine Henin, Kim Clijsters, Lindsey Davenport, Marija Šarapova in še bi lahko naštevala. Teniški poznavalci pravijo, da so bila to zlata leta ženskega tenisa in biti top 20 v tistem obdobju je bil izjemen dosežek. Da pa mi je istočasno uspelo krojiti sam vrh tudi v dvojicah in se pozneje povzpeti celo na prvo mesto, pa moji karieri daje še toliko večjo vrednost, saj ni običajno, da so najboljše posameznice tudi odlične igralke dvojic.
Znano je, da vas na igrišču motijo igralke, ki ob udarcih preglasno "vzdihujejo". Ste imeli kdaj pri kakšni igralki občutek, da gre za namerno pretiravanje? Kako ocenjujete raven fair-playa v tenisu? Za obstanek v vrhunskem tenisu se je treba prilagoditi trenutni situaciji, sprejeti vse zunanje dejavnike in vsako tekmo odigrati, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. Ko sem popolnoma osredotočena na samo igro, takšnih ali drugačnih dogajanj niti ne opazim več in me tudi ne motijo. Fair-play je širok pojem, ki si ga vsaka igralka interpretira po svoje, zato tenis ni nič drugačen od drugih športov, saj gre pri fair-playu za nepisana pravila ter za vrednote in etiko vsakega posameznika.
S kričanjem na igrišču je v devetdesetih začela prav vaša vzornica Monika Seleš, ki je, zanimivo, zadnjo uradno tekmo odigrala prav proti vaši zdajšnji partnerki Petrovi (Pariz, 2003). Ste jo imeli kdaj priložnost spoznati? Ja, Moniko osebno poznam in o njej lahko zmeraj govorim samo v presežnikih.
Novak Đoković je dejal, da živimo v zlati dobi moškega tenisa. Pri ženskah manjka klasičnih rivalstev, številke ena pa se v zadnjih letih pogosto menjajo. Kje vidite vzrok? Kot sem že omenila, je doživljal ženski tenis pred nekaj leti zlato obdobje. Te igralke so ena za drugo končale svoje kariere, sam vrh pa nato ni doživel enakovredne zamenjave. Da se znova oblikuje tako kakovosten top 10, je treba nekaj časa in verjamem, da se bo ženski tenis lahko kmalu pohvalil z novo zlato generacijo.
Čigavo prevlado napovedujete v ženskem in moškem tenisu v nadaljevanju letošnje sezone? Kakšni so vaši tekmovalni cilji? V moškem tenisu bo verjetno spet dominiral Novak Đoković, v ženskem pa menim, da bodo velike turnirje osvajale Serena Williams, Viktorija Azarenka in Marija Šarapova. Moji cilji za letošnjo sezono so vnovičen preboj proti vrhu lestvice in seveda še ena uvrstitev na zaključni masters v Istanbulu.
Okusili ste oboje. Je lepše zmagovati v dvojicah, kjer lahko veselje deliš, ali med posamezniki, kjer so dosežki najbolj cenjeni? Nesporno so posamični uspehi najbolj cenjeni, vendar moje veselje ni bilo nič manjše po zmagah v dvojicah ali mešanih dvojicah. Temu je treba dodati, da ima zmaga v katerikoli konkurenci na grand slamu še dodatno vrednost in ni skrivnost, da sem se v svoji karieri najbolj veselila wimbledonske zmage v dvojicah, s katero sem se tudi zavihtela na prvo mesto na svetu.