Sreda, 28. 11. 2018, 15.32
6 let
Andres Iniesta
Legendarni Španec spregovoril o depresiji in mislih na samomor: Le tablete so ga pomirile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,19
Španski nogometaš Andres Iniesta je še eden v vrsti vrhunskih športnikov, ki se spopadajo z depresijo.
Javnih priznanj o borbi z depresijo je vse več. O bolezni sta že večkrat spregovorila plavalca Michael Phelps in Ian Thorpe, težav nista skrivala niti ameriška smučarka Lindsey Vonn ter Timmy Guy, Avstralec v slovenski kolesarski ekipi Gusto Xaurum. Vrsti športnikov, ki javno opozarjajo na pojav te bolezni in jo tako detabuizirajo, pa se je pridružil tudi španski nogometaš Andres Iniesta.
Nekdanji kapetan španske reprezentance Andres Iniesta je v nedavnem intervjuju za španski televizijski kanal La Sexta zelo odkrito spregovoril o svoji več let trajajoči bitki z depresijo.
Eden od serije dejavnikov, ki so sprožili bolezen, za katero so značilni dlje časa trajajoče negativno razpoloženje, izguba energije in motivacije, slaba koncentracija in podobno, je bila nenadna smrt tesnega prijatelja Inieste, Daniela Jarqueja, kapetana ekipe Espanyol, ki je avgusta 2009, pri rosnih 26 letih, umrl zaradi zastoja srca.
Iniesta je tisto poletje, namesto da bi užival v sadovih pretekle sezone in jadral na valu evforije, ki je sledila eni od najuspešenejših sezon Barcelone, ta je osvojila trojno krono (državni naslov, domači pokalni naslov in naslov v ligi prvakov), pristal na čustvenem dnu.
Na nogometni zelenici je bil še vedno pravi, v finalu svetovnega prvenstva leta 2010 v Južni Afriki je na primer prispeval gol za zmago in osvojitev naslova svetovnih prvakov, zadetek pa posvetil pokojnemu Jarqueju, a v ozadju se je pletlo marsikaj.
Zmagoviti gol v finalu svetovnega prvenstva v Južni Afriki leta 2010 je posvetil pokojnemu prijatelju Danielu Jarqueju.
"Ljudje v depresiji so sposobni norih dejanj"
34-letni nogometaš je svoje težave z depresijo opisal v avtobiografiji z naslovom Umetnik: Biti Iniesta, ki je izšla leta 2016. Med drugim je zapisal, da so ljudje v tako težkem položaju sposobni "norih" dejanj.
Na vprašanje novinarja TV-kanala La Sexta, ali je razmišljal celo o samomoru, je Iniesta odgovoril, da gre v takih primerih za zelo ekstremne razmere. "Ne gre za to, da bi kaj takega želel storiti ali ker bi o tem razmišljal, temveč zato, ker si nisem bil podoben. Ko si zelo ranljiv, je težko nadzorovati razmere, in stvari se lahko zgodijo v trenutku, v nekaj sekundah, gre za odločitve, ki jih sprejmeš zato, ker se ne počutiš dobro," je dejal.
Komaj je čakal na trenutek, ko bo lahko pogoltnil tableto
Priznal je, da je v tistem obdobju komaj čakal na večere, ko je lahko pogoltnil tableto in se umiril. "Ko trpiš za depresijo, si težko oseba, kakršna si v resnici. Težko nadzoruješ različne vidike svojega življenja. Težko se je zmotivirati, saj imaš občutek, kot da se nimaš česa veseliti, sploh ne moreš razmišljati pozitivno," je opozoril.
Pomoč je že pred leti poiskal pri psihologu nogometnega kluba Barcelona. "Spomnim se, da sem bil nekoč na srečanje naročen ob 16. uri, vendar sem ga tako nujno potreboval, da sem tja prispel že 15 minut prej."
Povedal je, da se njegovo stanje sicer izboljšuje, a njegov boj z boleznijo še zdaleč ni končan.
Čustveno slovo od Barcelone.
Razlog za slovo od Barce? Nisem bil več sposoben dajati 100 odstotkov.
Dotaknil se je tudi prestopa iz Barcelone, s katero je v 16 letih osvojil 32 lovorik in zbral 674 nastopov, v vrste japonskega prvoligaša Vissel Kobeja.
Poudaril je, da odločitve ne obžaluje, čeprav bi si seveda, kot je dejal, vse življenje želel zastopati barve katalonskega velikana. "Nisem bil več sposoben dajati sto odstotkov," je nekdanji kapetan furije, ki je svojo reprezentančno pot sklenil na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji, kjer je Španija po porazu proti gostiteljici obstala v osmini finala, pojasnil ozadje odločitve.
Dres Barcelone je nosil kar 16 let.
O svoji bitki z depresijo je za Sportal spregovoril nogometaš in študent ekonomije Gašper Kurež, ki je s svojim blogom opozoril na premalokrat izpostavljen pojav depresije med športniki. Opisal je, s kakšnimi težavami se je spopadal med 17. in 22. letom starosti. Šele ko je sprejel dejstvo, da bo nogomet odslej igral zgolj iz veselja, ne zaradi visokih ambicij, se je izvil iz primeža depresije. Želi si, da bi bila njegova izpoved še komu v pomoč in navdih.
